Z naraščajočo nevarnostjo, je porastlo 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 zanimanje o izvoru.
O tem poročajo zelo previdno in brati moraš med vrsticami.
Virusu so celo spremenili ime v ta namen(!)

Pokrita tržnica je v tem času smrdljiva, vroča in zatohla luknja.
Ni vetra, ni prepiha. Tukaj nikoli ni vetra!
Smrdljiva je od vse te nakopičene hrane, pripravljene, na pol pripravljene in surove, od tiste, ki bi bila že davno za zavreči, vroča od vseh odprtih ognjišč in kurišč, vrelega olja v ponvah, zatohla pa od vsega naštetega, vretja vode in omak v odkritih loncih…
V tem jugo-vzhodnem delu province je 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 večina “kuhinj” na odprtih ali pokritih tržnicah takšnih, ali zelo podobnih.
Mesar, ali mogoče kuhar glasno vabi na svojo tradicionalno specialiteto.
Sto petdeset kilski dedec v umazani, nekoč 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 beli majici, še najbolj spominja na kitajsko spako iz enega starih Bondovih filmov.
Hvali se z znanjem in s pripravo tradicionalnih specialitet, ki jih Evropejci praviloma “ne razumejo”. Recept je menda starejši od njegovega pradeda.
Vabilo podkrepi z brušenjem dolgega ozkega noža in majhne kuhinjske sekirice.
Iz grde umazane kletke izvleče psa.
Uboga izstradana in izmučena žival nima ne moči, ne volje, da bi jo sploh zanimalo, kaj hudega mora še doživeti.
Seveda nima glasu, kajti glasilke so ji bili že zdavnaj “operirali”.
Samo pogled nesrečne živali še kaže kanček življenja in morda prošnjo po milosti.
Očitno 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 kuharja moti ta proseči pogled in jih z dvema rezoma odstrani.
Med pečenjem prav nemarno pokajo, pove kot v opravičilo.
Zavihti tisto svojo sekirico in v trenutku je pes brez repa in brez vseh štirih tačk.
Kurba, debela rumena, ga ne bi mogoče prej ubil?
Ne! Potem meso ne dobro…! Je zgrožen kuhar.
ON je zgrožen!
Nekaj hitrih rezov okrog vratu, spreten in poznavalski poteg in žival je slečena, odrta “na meh”, kot rečemo pri nas doma. Ampak tega ne počnemo na živih živalih.
Ob pultu ima pripravljen kovinski drog.
Poznavalsko zadane zadnjično odprtino in potisne, dvakrat udari s polenom, da naenkrat pogleda iz nemega gobca.
Samo pospešeno dihanje in močan utrip srca dokazujeta, da je žival še živa.
Pizda ti materna, pokvarjena…!
Pri female psih lažje in bolj enostavno, se mu nekam pregnano in zlobno zasvetijo oči.
Prasec, rumen, pokvarjen!
Kovinski drog namesti na električno gnana vodila. Seveda nad majhnim ognjem. To je pomembno(!)
Po desetih, petnajstih minutah pečenja, pes končno pogine.
Pride nekakšno olajšanje.
Če ima mačka devet življenj, jih je imel tale nesrečnik tukaj, vsaj deset… Žal!
Bolno, perverzno, sprijeno in sprevrženo, sadistično…!
Neokusno?
Ne vem. Nisem pokusil.

Dobro jutro.
Dobro jutro.
Cucek pa namesto dobro jutro, bevska, se dere in se zaganja vame, kot bi me hotel požreti.
Pa ga ni hudiča hudokurčnega niti za mojo Cico Maco.
Večkrat sem mu že povedal, da ima srečo, ker je na špagi…
Kaj se dereš, pes neumen!? Saj ti nič nočem!
Pa je bilo za občutljivo sosedo očitno preveč.
Posamezniki so lahko pretirano navezani na svoje prfuknjene in nevzgojene cucke.
Ta pes sploh ni neumen. Prav pameten je.
Res? O, to me pa prav veseli! Potem bo sigurno razumel 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 tole:
Kurac mali, ko se boš naslednjič ob enajstih zvečer drl tamle na svoji terasi, pridem s šibrovko in te počim! Jasno?!
Ne vem, če je cucek razumel sporočilo.
Soseda ga je sigurno.

Za cela dva evra mesečno. Si lahko predstavljaš srečo in zadovoljstvo penzionističnih množic?!

Nemudoma si preračunam, da bom že v naslednjih petindvajsetih letih samo iz tega naziva prihranil za spodoben dopust za cca 600.- evrov.

Ne vem pa, če si ga bom pri devetdesetih letih sploh še želel…!

IDIOTI, POKVARJENI!

PS: Cmokača Erjavca skrbi, če se bo pezde za finance pravočasno omehčal…

Obljubim, da ga bom osebno zmehčal, če ga slučajno srečam na cesti!

Živjo, si že pomislil kam boš z denarjem?
Vem na kaj misli in takoj poprimem za štos: ravno izbiram med mesecem Dubaja in tremi tedni Karibov… ne vem še…
Saj ne veš več kdo koga smeši. Še najbolj sami sebe, banda pokvarjena!
Ali je sploh kdo od veleumnih idiotov izračunal kaj to pomeni v znesku za posameznika? Da jih ni sram izgubljati čas in to sploh izračunavati!
Ni veliko, menda nekaj evrov, če nimaš ravno deset jurjev penzije…
Ja, pri tisočaku je to natančno sedem evrov, skušam biti bolj stvaren in matematično podkovan.
Mater, si bomo opomogli. Ampak nimajo vsi jurja penzije!
Moraš gledati na letnem nivoju, bi ti 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 pojasnili veleumni, se zavzamem za veleumne in skušam igrati zagovornika šparanja in ukrepov tistega pezdeta, ki skrbi za finance.
No, ja, na letnem nivoju pa bo za en tank bencina.
Potem sva oba potolažena. En tank bencina bo pa le.

O dveh sosedah in njunih cuckih sem že pisal. Tokrat sta na sceni drugi dve sosedi, druga dva cucka in 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 časovni razmik je večji od tridesetih let; torej onih štirih, ali vsaj treh, 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 že davno ni več.
Veliko kilometrov sem se premaknil od tam, ampak cucki me spremljajo. Kot zla usoda.
Ena ima nekakšnega pudlja, kodra, kaj vem…, tako je črn, da ga ne razpoznaš iz sence kamor ga običajno priveže, ko gre brskat po vrtu. In dokler ona brska po vrtu, se pes dere. Bevska, cvili, saj kakšnega resnega laježa ne moreš pričakovati iz tistih parih kil kocin in bolh.
Drugi, domnevam, da je Russell terier je nekoliko bolj dostojanstven. Bevska samo v ljudi in v pse, ki so vsaj desetkrat težji od njega.
Pa se srečava s sosedo, ki pelje svojega terierja mimo mojega vrta, tam čez se hoče pa oni drugi pretrgati od besa in hudobije.
To skrnobo malo bom pa itak lepega dne ustrelil, mi nekako uide namesto pozdrava.
Pa je gospa soseda pravilno razumela namig in od takrat je 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 njen terier nekaj manj glasen.

Tretji sosed, še ni neposredno udeležen, bo pa 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 kmalu. Nedavno si je omislil lepega malega tigrastega Pit Bulla, ali pa morda Stafford Terrierja (mladičev nikoli ne ločim povsem, ko so pa vsi tako luštkani). Bil je pravočasno opozorjen, da ima moja Lucy Lucija takele cucke za zajtrk ali malico. Nisem posebej poudaril: dokler ne zrastejo.
Od takrat malo bolj pazijo, da ne zaide na moj vrt.

Bili sta dve sosedi, ali morda: imeli smo dve sosedi. Ena je živela drugo hišo poleg naše, druga malo dlje v hiši pri mostu; bila je znanka naših prijateljev in smo se celo pozdravili na ulici. Vsaka od njiju je imela svojega malega cucka. In vsaka od njiju je imela 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 svoj način in princip, kako peljati psa na jutranjo potrebo, (da ne rečem scanje in sranje po ulici).
Prva, torej tista bližnja soseda je pospremila psička na vežna vrata kar v jutranji halji. Tam je potem počakala, da je pes naredil kar je nameraval. Seveda se nikoli ni veliko oddaljil od domačih vrat. To pomeni, da se je pes podelal največ eno hišo v levo, ali hišo, dve v desno…
Potrebno pa je gospe v jutranji halji priznati eno skrb: ko so komunalci enkrat na mesec zašli s svojo “šprickahlo” v našo ulico, jih je pričakala na vratih (v tisti isti jutranji halji, kajti to se je dogajalo zgodaj zjutraj) in jih nagovorila, da zapeljejo nekoliko globlje v našo ulico, ki sicer ni bila prevozna, (Zakaj ni bila prevozna, bom pojasnil v nekem drugem prispevku.) in jo očistijo predvsem lužic in kakic njenega psa. Resnici na ljubo je treba povedati, da so v našo ulico vodili srat on scat 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 pse iz bližnje okolice, z Mestnega trga, s Starega trga…
V domači ulici pač ne morejo delati svinjarije. Do zelenic je pa še vsaj sto metrov!
In tako je 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 tista druga soseda, ki je bila znanka naših prijateljev in smo se celo pozdravili na ulici, redno vodila svojega psička – menda je bila psička – po znanih opravkih v našo ulico.
Pesek se je brez zadržkov podelal prav na kamniti prag naših vežnih vrat in gospa soseda, ki je bila celo znanka naših prijateljev…, ga je pri tem opravilu mirno gledala. In sta šla (sta šli) dalje.
Stopil sem domov po lopatico, naložil in odnesel mali zakladek na prav tak kamniti prag njihove hiše tam pri mostu.
Morda ga je prepoznala, morda je nejevoljno ugotovila, da ji tuji cucki serjejo prav na hišni prag… Ni mi bilo pomembno. Jaz sem opravil.
V ulici smo se sosedje še vrsto let pozdravljali namesto z “Dobro jutro” ali “Dober dan”, z besedami “Pazi drek!”, vendar na pragu vežnih vrat ga nisem več našel.

Prišel sem na napovedan obisk. Točen kot vedno. Mati nas je učila: 偷窥丶妓女丶自由丶l性别, če že niste lepi in pametni, bodite vsaj vljudni in točni. Tega sem se držal vse življenje. Pa to ni bistveno, to je le uvod.
Torej, pridem do vrtnih vrat in pozvonim. Čez vrtno ograjo vidim hišo, vendar v hiši ni odziva in čez čas stopim naprej. Končno sem le povabljen.
Komaj zaprem vrata ograje za seboj, se od nekod pojavita dva dobermana in tekmujeta kateri bo prvi pri meni (videti je bolj: kateri bo prvi zagrizel…)
Seveda pomislim 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 na dobermane, ki jih je imel dr. Joseph Mengelle, vendar ohranim mirne živce in predvsem mirne roke. Na mahanje z rokami so menda alergični.
Alo, fantje, gremo domov! Zmorem kolikor toliko avtoritativen glas in odločno stopim naprej proti hiši. (Če me že skušata pojesti, bom vsaj malo bliže pomoči…)
Spremljata me prav do hiše, nakar se spet izgubita, nenadoma, kakor sta bila 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 prišla.
Pri vhodnih vratih ponovno pozvonim.
Gostiteljica pride na vrata in me zgroženo gleda: kje sta psa?
Ne vem, še ravnokar sta bila z mano.
Z vami?
Ja, potem sta nekam mrknila, sem že bolj samozavesten. Razumel sem njeno prestrašeno vprašanje.
Nejeverno me gleda in pove, da še nihče ni prišel čez vrt do hiše, če sta bili zverini spuščeni.
Ponosen sem na to izjemo, čeprav imam nekoliko mehka kolena.

Ne vem njegovega imena. Morda nam ga sploh niso povedali. Ni bilo pomembno.
Bili so nekakšni prazniki. V osemdesetih so vsi prazniki še trajali po nekaj dni skupaj.
Z malim sva šla na popoldanski sprehod. Vračala sva se iz Tivolija proti domu. Na križišču pred glavno pošto stojiva pred semaforjem in čakava na zeleno.
Mlad nemsški ovčar bega od človeka do človeka. Očitno je, da se je izgubil. Ko se nama približa, ga ogovorim in celo pobožam po glavi. Spet se oddalji in spet teka sem in tja.
Nadaljujeva svojo pot proti Stari Ljubljani in že v Zvezdi opazim, da nama pes sledi; mislim da v vedno krajši razdalji.
Ko prideva do domače hiše, je pes že tik ob nama. Še enkrat ga ogovorim naj gre vendar domov in zaprem vežna vrata. Pes se vzpne na vrata, cvili in joka, kot bi šlo za življenje. Odprem vrata, pes se vzpne name, cvili in me liže, kot da sem mu mama. Tega enostavno ne moreš ignorirati. On me je izbral in določil. Ne vem še čisto za kaj, vendar mu dovolim, da gre z nama v stanovanje. Hvaležno me gleda in maha z repom. Ne nosi oznak s pedigrejem, pa vem, da ga ima. Kakor je čist in negovan, vem, da ni še dolgo na ulici. Torej je nekje lastnik, ki je vsaj toliko nesrečen, kot ta ubogi pes. In smo šli na poiskanje.
Nekatere radijske postaje objavljajo v svojih programih 偷窥丶妓女丶自由丶l性别 novice o izgubljenih ljubljenčkih. Vendar, kot rečeno: bili so prazniki. Kdo bi sedel doma in poslušal radio… posebno oddaje o izgubljenih cuckih in mačkah…!?
Mislim, da smo našli lastnico prav na zadnji dan praznikov. Povedala je, da je psa tisti dan ravno pripeljala od rejca iz nekega drugega mesta; ko ga je hotela spakirati iz avta, je v bližini mularija pokala s petardami in pes ji je v strahu ušel…
No, konec dober, vse dobro!