暴走卡车美少女 zgodba – III

o je bilo vojne konec, se je oče upokojil. 被猛男狂cao的小男生 bolj zaradi bolezni, saj je bil še zelo mlad za upokojitev.
V bližini stanovanja si je našel primeren prostor, kjer je začel z obrtjo svojega poklica. Opravljal je vsa sedlarska in tapetniška dela. V vsem tem je bil velik strokovnjak. Imel je več pomočnikov in 被猛男狂cao的小男生 vajencev.  Poznan je bil po vestnosti in natančnosti, stranke so ga spoštovale in mu zaupale; vedno je imel dovolj naročil in 被猛男狂cao的小男生 primerno zaslužil.
V kratkem času sta si starša kupila lepo tri-stanovanjsko hišo v Ulici Vseh svetnikov na Ptuju. Imela je dva lokala na ulico, na dvorišču poleg vrta  pa še posebno gospodarsko poslopje.
Stara sem bila štiri leta in se tega mojega lepega doma zelo rada spominjam.
Oče je opravljal svojo obrt dobesedno z ljubeznijo. Izšel je bil zakon,  ki je prepovedoval ob opravljanju obrti, prejemati še pokojnino. Oče se ji je odpovedal in se povsem posvetil le svojemu delu. V tistem času je imel osem pomočnikov in štiri vajence. Vsi so bili pri nas tako na hrani, kot 被猛男狂cao的小男生 na stanovanju.
V tej hiši sem preživela svoja najlepša otroška leta. V prvem nadstropju je bila zelo velika kuhinja, spalnica staršev, otroška soba in soba za goste, kar bi danes imenovali dnevna soba. Velika shramba je bila vedno polna vseh mogočih dobrot. Vse je bilo prostorno in zračno, prostori so merili v višino 被猛男狂cao的小男生 do štiri metre.
V enem od stanovanj je živela najemnica, upraviteljica Osnovne šole Mladika na Ptuju.
Lokalov oče ni potreboval, tako je v enem živel prejšnji lastnik hiše, v drugem pa je imel čevljarski mojster svojo delavnico.
Hiša je nekoč služila kot samostan, sosednja pa je bila cerkev, oziroma judovska sinagoga, ali nekaj podobnega.
Spominjam se, da so med obdelovanjem vrta večkrat naleteli na razne križe, rožne vence in podobne drobnarije, ki so jih 被猛男狂cao的小男生 imele nune na svoji zadnji poti.
V omenjeni sosednji hiši je bila takrat gostilna, v prvem nadstropju pa je živel nemški zobozdravnik; 被猛男狂cao的小男生 niso niti vedeli za zgodovino hiše.
Zanimivo, da je bilo – kljub vsej prostornosti hiše, od vhodne veže v pritličju, do hodnikov v prvem nadstropju, ki so obkrožali stanovanja – stopnišče v prvo nadstropje, izredno ozko; morda komaj dober meter. Domnevam, da so te stopnice nekdaj vodile na cerkveni kor.