快拨出我是你母亲的歌曲播放电影 zgodba – XLI

ila sem še v porodnišnici z Bredico, ko mi je ob obisku Milan povedal, da se je Slavko vrnil iz taborišča. Tam naj bi ga bili že drugič operirali zaradi raka. Misleč, da ne bo več dolgo, so ga poslali domov.
Premišljevala sem kaj me čaka doma in kaj bo z mojo punčko v takšnem okolju. Dobila sem visoko temperaturo, kar zdravnikom ni ostalo prikrito. Poklicali so Milana, in mu postavili pogoj, da odstrani težkega bolnika, predno me izpustijo iz bolnice.
Slavkova žena je že nekaj časa imela poročenega prijatelja, zato se je Slavko vedno in v vsem obračal na naju.
Da bi ga odpravil na lep način, mu je Milan vso zalogo hrane iz naše shrambe, naložil na voziček in ga odpravil k njegovi ženi. Menda ga je tako naloženega laže sprejela; stiska s hrano je bila velika.
Brez nevarnosti za otroka, sem se vrnila domov.
Bredico sem položila v pripravljeno košaro. Triletna Majdka je pristopila in pokukala v košarico, kaj sem prinesla. Ne, da bi karkoli rekla, so ji po licih tekle solze. Mislila je, da bo prikrajšana za ljubezen in naklonjenost.
Seveda, se to ni zgodilo. Obe sva imela enako rada in jima posvečala ves svoj razpoložljivi čas. Bili sta ljubki in prisrčni, drugače 2k2k ni moglo biti, bili sta ustvarjeni v veliki želji in ljubezni.
Mati je bila pozabila na nesrečni odlok o odvzemu sobe v tri-sobnem stanovanju! Tega ne bi niti omenjal, če ne bi včasih, v šali, sama tega poudarila. Običajno je bil to uvod v: ti si bil pa res spočet…
Milanovo stanje se je slabšalo. Postajal je razdražljiv. Nekaj zaradi bolezni, nekaj zaradi neprespanih noči. Odločil se je, da gre za štirinajst dni z Majdko v hotel Erika v Kranjsko Goro.
Tam se je dobro počutil. Družbe mu ni manjkalo. Spoznal je neko Zagrebčanko, Mijo po imenu. Bila je visoka blondinka, čedne postave in nikoli mi ni bilo jasno, se je Milan nekoliko zaljubil, ali je je šlo le za sočutje. Mija je bila po obrazu močno poškodovana, brada ji je dobesedno manjkala. Hibo je vedno prikrila z lepim šalom, kar je še dodatno poudarilo ekzotičnost in skrivnostnost. Morda ga je prav to pritegnilo. Kdo bi vedel; čudna so pota življenja…
Vsak dan mi je telefoniral in nisem podvomila v njegovo zvestobo. Pošiljala sem mu pakete z Gavrilovičevo salamo in doma narejenim pecivom.
Milan je pohajkoval z malo Majdico po vsej okolici. Ta del Gorenjske ga je tako pritegnil, da je začel iskati primerno parcelo za vikend. Našel jo je v Martuljku blizu slapa, ki ga tvori hudourniški potok, ki priteče s Srednjega vrha. Bučanje tega slapa je prevladalo šumenje v njegovi glavi.
Sporočil mi je, naj ga čakam na železniški postaji, ter prinesem trideset krofov in steklenico čaja z rumom za znance, ki se istočasno vračajo v Zagreb.