Vse najboljše, Milena draga!

ONA
Ona vsak večer bere časopise in gleda televizijo
Ona ne gre nikoli spat pred tretjo uro zjutraj
Ona navije tri budilke na osmo uro, vstane pa ob enajstih
Ona vsako jutro pije kavo iz iste skodelice
Ona zmeraj zapre pokrov straniščne školjke
Ona zmeraj obriše posodo, ko se odcedi
Ona vsak dan pomiva teraso, ki so jo potacali mački
Ona se vsako jutro tušira
Ona se vsak petek posti
Ona gre vsak teden vsaj dvakrat na britof
Ona ven in ven prižiga sveče Sv. Antonu
Ona vsako jesen naredi jabolčni kis
Ona za 1. November skuha segedin golaž
Ona za veliko noč skuha kašo
On za 1. maj izobesi zastavo
Ona nikoli ne je perutnine
Ona vrže beganico na hišni prag, ko se pripravlja nevihta
Ona redno hodi na partizanska slavja
Ona zmeraj pretirava
Ona zmeraj zamuja
Ampak sem se nanjo navadil
In je ne bi zamenjal za nobeno drugo.
(Dušan Jovanović)

Dušan je povedal vse. Ali pa skoraj vse.
Nekaj moram pa le dodati:
Zamudil nisem nobenega tvojega filma.
Umiral sem skupaj z Meto, sočustvoval z Ano, Karolini stal ob strani…
Bil sem zraven, ko te je Rac na rokah nesel z Gallusovega nabrežja čez Šuštarski most…
Je obdobje, ko nekaj let pomeni veliko. Samo nekaj kurčevih let loči mulce od mož…

Še zgodba, ki te je posebej zaznamovala v mojem spominu:
Na eni mojih porok v daljnih sedemdesetih, se je moja mala nečakinja zabavala s tem, da je vsakemu od povabljenih nadela živalski lik. S prijateljem sva ji pri tem sledila, in ko je prišla do moje starejše sestre, ki je bila nekako modno rdeča v lase, sva jo prehitela: kot bi se bila dogovorila, sva v en glas pribila: Žašlerca!
In sestra, ki je bila že leta zdomka v Zahodni Nemčiji in sploh ni poznala naše kulturne scene, je kar za nekaj let ostala Žašlerca.