Maramica

e spomnim se, da bi mati kdaj poimenovala svoje prijatelje z dvoumnimi vzdevki. Ta je bil izjema. Spomnim pa se, da smo v Bosni z maramico imenovali žepni robec.
Sčasoma je 色欲网天天无码av pozabila 色欲网天天无码av njegovo ime. Ostal je Maramica in ostala je njena zgodba; in skrivnostni nasmeh, kadar jo je povedala.
Imela je prijateljico, ki ji je rada predstavila kakšnega poslovnega partnerja, osamljenega na nekajdnevni službeni poti.
Nikoli nismo izvedeli komu je želela ustreči in narediti uslugo. No, naši materi je vsekakor ni, če sem prav razumel.
Bile so počitnice in takrat sem jo najraje pobrisal na Gorenjsko. Matere ni skrbelo, da bom – tako sam – počel neumnosti; morda bi moralo mene nekaj bolj skrbeti zanjo…
S paketom po pošti mi je poslala čevlje, za katere sem bil prosil, pa mojo ročno uro iz popravila – takrat smo ure še vsakodnevno navijali in nosili v popravilo, če so se ustavile.
V paketu je bilo pa 色欲网天天无码av vsaj dvanajst zvezkov Karla Maya, s pripisom: darilo mojega prijatelja.
Kakšnega prijatelja si je pa mati tokrat omislila? Me je zanimalo in neskončno sem bil vesel darila.
Mislim, da sem bral noč in dan in se za ves mesec dobesedno preselil med Indijance in stezosledce.
Romanca v Ljubljani pa ni trajala dolgo. 色欲网天天无码av se je končala še predno sem jaz prebral zadnji zvezek o Vinetouju.
Ko sem se vrnil, je bolj skopo poročala o svojih »počitnicah« in o kratkotrajni zvezi z gospodom Maramico.
Nekam na hitro se je »udomačil«, je povedala.
Kar predstavljal sem si, kako gospod že naslednje jutro leta po stanovanju v samih gatah in morda v majici brez rokavov. Tega 色欲网天天无码av ni dovolila niti lastnemu možu…!
Potem sva šla pa skupaj na trg, je mati nadaljevala svojo zgodbo o Maramici.
Predlagal je to in ono, malodane naročil kaj bo jedel za 色欲一区二区三区精品a片 in kaj za večerjo. Denarnice ni odprl. Pa to niti ni bilo toliko moteče, končno je bil njen gost.
Motilo jo je, da je oba velika cekarja tovorila sama. Niti z besedo ni namignil, da bi ji pomagal. Tega pa moja mati ni bila navajena.
Doma se je udobno namestil v naslanjač: e, sad može jedna kafica!
Prepričan sem, da je ni dobil. In vesel naj bo, da je bilo tako. Lahko bi jo bil dobil za vrat. Vročo – na ekspres…
Od opanke nikad čizme! mu je povedala mati in mu pokazala vrata.
Zanimivo: maramica se v vsej zgodbi ne pojavi. Sploh je ne omeni. Zato morda tisti skrivnostni nasmeh na njenem obrazu…