O viskiju je bilo že toliko napisanega, da ni več kaj dodati. Posebno, če si samo ljubitelj, ne pa poznavalec. Že to, da je iz Whiskyja in Whiskeya – kot radi rečejo Bourbonu – postal dobri domači viski, pomeni, da se je prijel celo v deželi šnopsa, žganice, kačje sline…
Nečakinja me z obiska na Škotskem sprašuje kaj naj izbere; tam, da je menda El Dorado viskija. Rad imam novo in nenavadno. Posebno, ni nujno, da je drago.
In je zadela:
Highland Single Malt Scotch Whisky
piše z lepimi zlatimi črkami. Nekajkrat je starejši od moje vnukinje. Viski, ki je odležal vsa ta leta v hrastovem sodu, v katerem so poprej hranili šeri. Noro. Čista pregreha.
Komaj čakam, da gre spet kaj na Škotsko.