Po dolgem času sem se odločil, da grem gor. In če že grem, hočem še vsaj eno dobro fotko. Morda sončni vzhod, sedaj, ko vem kdaj se zgodi.
Bil sem zgoden, pa spet ne dovolj. Tokrat niso bili krivi vremenarji, pač pa pot. Ali pač napačna kalkulacija.
Do štiridesetega sem rabil manj kot dvajset minut, potem okrog trideset…, ampak enačba ni linearna, temveč  eksponentna. Zamudil sem ga za pol ure, če upoštevam, da sem zamujal že v štartu.
Vseeno je bilo vredno truda.