Precej enostavna jed; mislim, da sem jo spoznal in obvladal med prvimi mojstrovinami, ko sem komaj dosegel z nosom do štedilnika.
Kasneje spoznavaš variante in različice. Pogledam 百度影音电影网 na net, kaj veliki mojstri menijo o tem in kako jo pripravijo. V večini primerov najdem: Risotto alla veneta con fegatini di pollo…
Con fegatini? Pa kdo za vraga danes še je jetra? Razen mene, seveda.
Torej bo recept zelo oseben in ni za širše množice. Odstopim od navedenih receptov in se odločim, da ukrepam po svoje:
1 – na drobne kockice narezana šalotka – po pravilih in navodilih iz učbenika, na oljčno olje; 百度影音电影网 pri olju je pomembno, da imaš prijatelje na Obali
2 – česen, kot ga je rezal stari mafiozo v Botru; nismo v arestu in ni potrebe, da to delamo z britvico… Če imaš nož, ki je podobno oster, bo rezultat enak
3 – meso narezano na kocke, na pridušenem ognju počasi dušim, pripravim začimbe in dodatke; če so muškat, lovor in žafranika začimbe, potem so bučke, paprika, feferon, malancan, dodatki. (Temu malancanu težko rečem jajčevec!) Soli ne bom niti omenjal.
4 – dodam riž. Dodobra opran in vsaj dve uri namočen. (Gledam in poslušam velike mojstre kuhanja, da se riž ne pere, da bi bil primerno sprijet, da ne rečem pocast. Jaz ga operem in odcedim. Tako me je naučil prijatelj, Japonec, ki je skuhal veliko riža v moji kuhinji. Pa ni bil mojster kuhinje, ampak mojster borilnih veščin. Ampak to sploh ni pomembno. Če znaš, znaš.)
5 – dolijem vrelo vodo, čez čas dodam belo vino. Konec, fertik.
6 – pred serviranjem za okus in dekoracijo še malo žafranike in obvezen parmezan. Bolj kot ga uspeš grobo nastrgati, bolje je.
Prekršim pravilo, da se pije tisto, s katerim si kuhal. Izjeme so seveda konjak in morda voda!
Tokrat sem kuhal z zlato rebulo, pil bom pa refošk. Tako je, če imaš prijatelje na Obali.