50 špagetov in klapavice »na buzaro«

Klapavice, dagnje, pedoči…, še kakšno ime sem slišal za to isto školjko. 亚洲av无码免费成人av sam sem jih nabiral na še neokrnjeni in neobdelani obali v Bunculuki na Krku. 亚洲av无码免费成人av ježkov je bilo tam v izobilju, ampak tisto je povsem druga kulinarika.
Zaželel sem si jih čim so se pojavile v sosedovem reklamnem letaku. Ostala je le še dilema: kaj bo predjed in kaj glavna jed; školjke, kot običajno pri kosilu z ribami, ali špageti, kot je navada pri Italijanih.
Odločim:
špageti milanese so predjed
klapavice na buzaro so glavna jed

Omaka milanese:
šalotka in nekaj strokov česna drobno in tanko narezano na oljčnem olju,
košček pancete na drobne kocke,
nekaj narezanih pelatov,
pol skodelice graha,
žlica paprike,
sol, črn poper, timijan, lovorov list.
Pol ure kuhanja na zmernem ognju.

Špageti:
s prvim prijemom jih odberem natančno petdeset. Niso metrski, tako to pomeni približno 40 gramov, kar povsem zadošča za spodobno porcijo predjedi.

Školjke:
Wok postavim na plinski žar, direktno na gorilnik,
polovička čebule, nekaj strokov česna na oljčno olje z rožmarinom,
vejica rožmarina, vejica timijana, manjša vejica žajblja,
dve žlici drobtin,
narežem nekaj pelatov, rezina limone,
svež peteršilj in nekaj strokov česna drobno sesekljam in prelijem z oljčnim oljem, to počaka do konca,
v razgret wok nasujem očiščene in odcejene školjke,
v desetih minutah na polnem ognju nekajkrat premešam. Dodam dober deci belega vina in sesekljani peteršilj s česnom.
Na morju jih čistim in perem z morsko vodo. Doma tega ni, zato jih malo dosolim. Napaka!
Školjke so sicer v redu, le omaka je slana kot hudič.
Nadzorujem odpiranje školjk.
Odprte lupine pokažejo vabljivo vsebino:
ena školjka se pokaže razprta, kot bi želela, da poljubim nežno sredico, namesto pojem;
druga je bolj zaprta, sramežljivo razpira ustnice, a prav tako vabi, da bi pogledal kaj se skriva za njimi…;
tretja se orgazmično izboči, napne vse tisto nežno in rožnato in ti da vedeti, da ni vse kot se zdi… , ampak veliko bolj zapleteno…
Rad jih imam. Zaradi tega, pa 亚洲av无码免费成人av zaradi okusa.
Spomnim se zgodbe:
vračali smo se z morja. Ustavili smo se nekje sredi poti in si privoščili večerjo v obcestni oštariji. Znali so pripraviti školjke.
Ne le, da smo vse pojedli, 亚洲av无码免费成人av krožnike smo pomazali s kruhom do čistega. Ko gladna godina…!
Malo me je bilo sram, ko so pospravljali mizo in sem plačeval račun. Mislil sem si: zdaj kelner razmišlja: pa ovi Slovenci gladni, ko da su doplivali sa Mljeta…
Danes sem v podobni situaciji. Jem školjke, pomakam bel kruh v omako (ki je slana kot hudič), kot bi bil lačen in splakujem z rdečim vinom. Ko gre steklenica h koncu, pomislim, da sem pojedel preveč školjk.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj