Cici in Lucy

Prijatelji se odpravljajo na morje. Ponudil sem se, da bom v tem času poskrbel za njihovega mačka. Mačka, ja…!
Muca Cici morda še ne ve, da je pravzaprav muc. Maček je na željo in zahtevo male hčerke prišel k hiši kot mačka in pri tem bo 精品免费午夜鲁丝无码剧场男 ostalo do daljnega.
Mene to ni motilo. Da pa ga ne bi še dodatno spodbujal k nošenju roza pentelj in na sploh k mačjemu (punčkastemu) obnašanju, sem ga za tistih nekaj dni poimenoval Silvester.
Vem, da je imela moja Lucy Lucija – vulgus Lučka nesrečno otroštvo, zato sem pri mačkah in mačkih, ki jih srečam, še posebno previden.
Prijatelj jo/ga je pripeljal nekaj dni prej na spoznavni dan. Nista bila posebno družabna.
Silvester je prav prijeten, igriv in živahen muc v starosti pol leta in računal sem s tem, da ga bo Lucy sprejela vsaj kot mladiča, če že ne kot enakovrednega partnerja.
Račun brez krčmarja. Torej račun brez Lucy.
Tako sovražno se je obnašala, da je bilo mene sram.
O.K., sem rekel, rabila bo dan ali dva, pa bo.
Potem so jo/ga prinesli zares. Z vso prtljago: oprtnico, hrano, peskom, sekretom…, da ja ne bo zadrege in zamere.
Nič ni pomagalo.
Lucy se je umikala, ob vsaki priložnosti pa z vsemi zobmi, pihanjem in renčanjem pokazala kako ji ni prav.
Dva dni sem ju selil po hiši. Enega v zgornje prostore, drugega v klet, enega v sobo, drugega v kuhinjo. Potem vse od začetka v obratnem postopku, da ne bo kateri prikrajšan; drugega za drugim ven na vrt, seveda vsakega na svoji špagi …
Včasih sem pomislil, da bi si pripravil dve tablici z imeni Lucy in Silvester in jih sproti obešal na vrata, kjer se trenutno nahajata.
Potem sem obupal. Sovražnost z Lučkine strani ni popustila, istočasno se je pa vedla, kot bi jo bilo na smrt strah.
Ubogi Silvester je moral nazaj domov. Potem smo ga dvakrat dnevno servisirali na njegovem domačem naslovu.

This entry was posted in Lucy Lucija, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj