Pečena svinjska krača z joto

Delovni naslov je bil Jota III, pa sem prišel do spoznanja, da sploh ni jota ta glavna…

Jota: ne Toyota, ampak samo jota!
Čeprav bo 巜交换做爰2伦理法国 ta kar prestižna.
Če plačam pri zeljarici fižol po osem evrov za kilo, pričakujem od njega nekaj več…!
Človek je nategljivo bitje. Verjamem: če je zelje dobro, bo morda 巜交换做爰2伦理法国 fižol. Upam, da ga ne kupuje pri kakšnem avstrijskem nizkoproračuncu in prepakira. V tem primeru bi bil jaz dobro nategnjen, ona bi pa dobro zaslužila; vsaj 700%, čistega, neobdavčenega.
Da jota ne bo drugačna samo zaradi priloge, jo malo spremenim:
Narežem polovico rdeče čebule in dva stroka česna,
počasi rahlo popražim,
še predno česen spremeni barvo, dodam žličko sladke paprike in žličko prekajene,
žličko moke na hitro, ne sme porjaveti, zato takoj prelijem z vodo v kateri sem kuhal prekajene kosti,
dodam kislo zelje, kuhan fižol (tisti po osem evrov)!,
nekaj kasneje še kuhan krompir v manjših kockah,
dva klinčka, črn poper, rožmarin in brinovo jagodo strem,
mleto kumino,
lovorov list,
od tu dalje še poldrugo uro kuhanja.

Krača:
Pripravim jo po receptu za ‘ponarejeno divjo svinjo’ mojstra Ivačiča.
Kožo nekoliko narežem po površini.
česen natlačim v špranje med kostjo in mesom, solim zunaj in znotraj, neolupljeno jabolko narežem na nekaj krhljev;
vse ostalo šele proti koncu: grobo strt bel in črn poper, majaron, timijan, lovorov list, šetraj, gorčica, limonina lupina, dve žlici belega vina.
Omaki dodam žličko škroba, prevrem, reduciram, precedim.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj