Balada o pivskem bratcu

z_rdeca njene ustnice vabeče
zvrnila sva likerje rdeče.
Za njene lepe, rjave oči
sva rum žlampala do noči.
Za njene črne, črne lase
črnino zlivala sva vase.
Potem moj bratec je zaspal,
a jaz sem komaj, komaj stal.
Za njeni drobceni nožici
sem treščil v zid dve steklenici.
Ne vem zakaj sem ves pijan,
ne vem kaj pil, dokler ni dan
zagledal dve pijani žolni,
denarja prazni, vina polni.
Ko se je zemlja odvrtela,
sva šla drugam in spet začela;
spet rum, liker, spet polnoči
in spet… Oh, tri dni, tri noči…
Tri dni sva ljubico topila,
vendar je nisva utopila.
Janez Menart

A vidiš kaj vse naredi človek zaradi ljubezni…?!
Ja, sej…, a pira pa nobeden ni pil?

This entry was posted in O fotografiranju, O pijači. Bookmark the permalink.

Komentiraj