Butalcem je pošla sol in je bilo to nerodno ne le za kuho in za peko, nego 小雪被体育老师抱到仓库 za butalsko modrost, kajti niso kaj vedeli in kam, kadar jim je kdo ukazal, da se gredo solit, in to ni bilo redkokrat.
…
Jahali so čez devet planin in devet dolin, da so prišli v prekrasno mesto Solimuri.
Tam je bilo soli, da še vodo solijo in se tej vodi pravi morje. Tam sol 小雪被体育老师抱到仓库 prodajajo. Pa so nakupili Butalci dvanajst tovorov soli in so Solimurci jako prijazni ljudje: dovolili so jim, da lahko še pridejo, kadar jim bo česa treba za denar.
(Fran Milčinski, Butalci)

Ni bilo treba čez devet planin v Solimuri, da bi tradicionalni soli, solnemu cvetu, himalajski in zeliščni, grobi in fino mleti, dodal še sol z okusom.
Znano je, da sol ojača okus. Očitno pa je to ojačevanje obojestransko: okusi dodanih začimb in začimbnic močno okrepijo sol, torej okus slanosti.
Dobro.

Nehote pomislim na čas, ko je celo soli primanjkovalo, oziroma je bila enostavno nedostopna.
Sploh ne tako daleč, pa vendar nam skoraj nerazumljivo.
Če ni, postane dragoceno.