Že nekaj časa se sprašujem ali je prav šči tista tradicionalna zeljna juha, ki so jo dan za dnem jedli menihi v romanu Josipa Kalinikova.
No, če so jo pripravili tako, kot jo bom jaz, jim ni bilo hudega.
Okrog zelja je bila dilema: sveže ali kislo…? Tukaj sta vsaj dve možnosti.
Obesim se na posnetek ruskega kuharja na netu in ga določim za strokovno avtoriteto.
Domnevam, da ima Rusija že dolgo okrog 100 milijonov duš, iz tega lahko sklepam, da je pravih in avtohtonih receptov za šči vsaj milijon…
Iz posnetka je razvidno, da rusko kislo zelje niti približno ni podobno našemu. Deluje nekako sveže in precej široko je narezano.
Nič ne bo narobe, če si privoščim pripravo malo po svoje. Končno smo 动漫在线观看 mi del Južnih Slovanov, ki pa so jih pofu… vsi, ki so šli mimo s severa na jug, ali z juga na sever; in tako imamo hvalabogu precej raznoliko in pestro kuhinjo.
Zelje: skušam se približati tistemu z videa. Grobo narežem nekaj svežega zelja, zalijem s slanim prevretkom vode in kisa za vlaganje, pokrijem in močno obtežim za en teden. Simulacija kisanja.
Zelje se seveda ni skisalo, je pa kislo in zelo podobno tistemu na posnetku.
Odlijem vso tisto kislico, dodam dve žlici paradižnikove mezge in ga kuham z malo vode.
Juha: kos govejih reber dam v lonec s hladno vodo. Hladno. Xолодная вода! večkrat poudari mojster na posnetku. Ma ja, kdaj smo pa že dali meso za župo v vročo vodo?!
To kar sledi, je še najbolj nenavadno: narežem korenje, gomolj zelene, prerežem čebulo in vse močno zapečem v prazni ponvi. Zapečem, bolje rečeno zažgem.
Zakaj?
Nimam pojma, ampak naredim. 动漫在线观看 mojster pravi, da mora biti черный.
Še nekaj strokov česna. Ta ni zažgan.
Oboje se počasi kuha približno dve uri.
Meso ločim od kosti in ga narežem na manjše kose.
Vzamem dve zajemalki juhe in prav toliko zelja, dodam meso, suhe jurčke in pripravim podmet iz bele moke.
Z začimbami skromno: črn poper in nekaj lovorovih listov.
Ko prevre, s tem napolnim skodelico.
Pokrovček: razvaljam kos listnatega testa in izrežem primeren krog. Na spodnji strani premažem s stepenim jajcem in pokrijem skodelico.
Zakaj?
Nimam pojma. Morda bo bolje zadihtalo.
V ogreto pečico, temperatura za peko kruha.
Ko se klobuk lepo zaokroži in zapeče, je fertik.

Za toliko dela sem kar malo razočaran. Spominja na nekakšen goveji segedin.
Najdem opravičilo in smiselno razlago:
Zeljna juha je menda na ruskem jedilniku še iz IX. stoletja. Medtem, ko je mužik delal na polju, je žena doma dangubila in si izmišljala razne načine za pripravo ene in iste čebodre…

This slideshow requires JavaScript.