Ričeta se nikoli ne naveličam.
V osnovnem receptu težko pogruntaš kaj novega, so pa zato mesne priloge tiste, ki ga znajo spet in spet narediti zanimivega.
Če bi na Dobu ali v kakšni podobni “dobrodelni” ustanovi kuhali po mojem receptu, bi se že zdavnaj našel junak in se postavil v vrsto za Milošem Obilićem in za Gavrilom Principom ter, ljudstvu na veselje, pospravil tisto, kar je pospraviti treba…

Obveznega namakanja čez noč ne bom več posebej izpostavljal.
Vodo odlijem, oplaknem in zalijem z juho od kuhanja prekajene svinjske vratovine.
Dodam na kocke narezano čebulo in nekaj strokov česna narezanih na lističe,
narežem korenje, krompir, por, stebelno zeleno, zelje,
cel črn poper,
žličko dimljene paprike,
ščep luštreka,
glede na slanost suhe juhe, solim le še po potrebi,
slabo uro kuhanja na majhnem ognju.
Ne mešam in ne hodim gledat pod pokrovko.