Komarji

in komarice

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk. Večina vrst se prehranjuje 人c交zo○zooxx全过程 s krvjo in so za človeka pomemben dejavnik razširjanja mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni.
(Wikipedija)
Nadloga je veliko hujša kot prejšnja leta. Malo sem 人c交zo○zooxx全过程 sam pripomogel k temu, ker sem bil površen pri čiščenju stoječe vode v lončkih, žlebovih, posodah za zalivanje…
No problemos! Si mislim. Nabavim insekticid, tistega ubijalskega za katerega moraš pokazati izkaznico o opravljenem usposabljanju o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in potrdilo o nekaznovanju.
Dvakrat prešpricam ves vrt, razen vrtnin, predvsem živo mejo.
Ni os, ni sršenov, ni nadležnih muh, (čebel itak že dolgo ni več), ampak komarji so pa še.
Ti hudiči so odporni na vse, razen na ploskanje in na copato.
Kljub vsemu moram na vrt. Treba je zalit, pa še kaj postorit.
V apoteki nabavim repelent.
Ne kjerkoli, ne v trafiki. V apoteki!
Jungle formula!
Devet ur zaščite, piše. Pred vsem kar leze ino gre, ali celo leta. Bull shit!
Mislim, da bi še King Kong pobegnil pred tem. Komarji ne jebejo. Pa še poceni ni bilo.
Zatečem se k starim domačim receptom.
Naberem odcvetele semenaste stroke sivke, veliko tega, dodam vejico, dve rožmarina, pa še dve rezini limone za potrditev vonja in okusa.
Prelijem z oljčnim oljem.
A ni škoda tega dobrega olja!
Pustim namakati čez noč, precedim in se namažem. Do nacga.
Ves sem masten in se svetim, kot bi šel na tekmovanje Mister Universe.
Čez pa še malo pošpricam z Jungle formulo in grem korajžno in optimistično zalivat vrt.
Not pridem ves popikan.
Jebovampasmater!
Naslednji dan se oblečem, kot bi zmrzovalo. Zunaj je skoraj trideset, soseda me čudno gleda čez planke in pričakujem, da bo poklicala psihiatrijo ali pa vsaj nujno medicinsko pomoč.
Nekako uspem zaliti vrt.
Not pridem popikan – po riti!
Takoj vem. Medtem, ko sem zalival paprike, sem jim nastavljal rit, sicer v dolgih, ampak primerno tankih hlačah. Banda hudičeva. Nič jim ni sveto!
Vesna je bila zabičala, predno je šla: papriko je treba zalit v luknjice!
Jebale te luknjice!
Medtem, ko je ona na varnem na deževni in hladni Irski, se jaz tukaj ubadam z luknjami in prekletimi krvosesi.
Ko sem se guzil nad vsako luknjico v foliji s stebelcem paprike posebej, so mi pičke komarske naluknjale rit.
Zaliješ deset lukenj, pridobiš sto luknjic.
Če je pik na dosegljivem mestu, ga hitro termično obdelam s plinskim gorilnikom, kako naj to naredim s celo ritjo? Naj sedem na šporget!
Morda je pa Trobec 人c交zo○zooxx全过程 tistim nesrečnim ženskam samo pike ozdravljal, pa je malo ušlo izpod nadzora…
Še v štacuno ne morem. Ne vem, kako si bodo ostali kupci razlagali moje čohanje po riti.
Kot, da imaš neko čudno praskalno bolezen.
Danes mi Vesna pove, da so jo požrle stenice. V hotelu, hostlu, kjerkoli…
Krasno. Tam na Irskem očitno še niso povsem pozabili srednjega veka.
Saj nisem privoščljiv, ampak Bog je pravičen.
Vse vidi, vse sliši, vse kaznuje.
Čez pol ure me nemarno srbi prav nad peto, natančno tam, kjer je bil Ahil edino ranljiv.
Očitno še en košček telesa, ki je bil slabo zaščiten. S kirurško natančnostjo me nasadi naravnost tja.
Prasice nemarne, 人c交zo○zooxx全过程 to ste pogruntale!?
A kako vem, da so ženskega spola?
Ja kdo drug bi pa lahko še to izvedel tako hinavsko in perfidno!?
Pride neslišno, nežno sede nate in te pocuza. Ne veliko, saj koliko krvi pa gre v tisto majhno trupelce.
(Ko postane trupelce je seveda že prepozno)!
Potem pa skeli, peče, srbi, pa ne da spati…
Ženska. Definitivno!
Spomnim se dopusta nekje v Istrski Vukojebini. Novo zgrajena naselja na komaj skromno očiščenih povečini močvirnatih področjih malo od obale.
Prvo noč nisem spal niti minute.
S copato v roki sem letal po sobi in dodajal lepe nove madeže na belo popleskano steno. Komaj ga/jo vidiš, ko pa tisto nevidno prilepiš na zid, je pa nenadoma flek, kot bi vrečko od transfuzije treščil ob steno.
Ni lepo, zadoščenje pa je.

Fotografija?
Ne bo je. Še spomenik naj jim postavim!?

Mirno, kot bi vrgel kamen
Trobec pahne babo v plamen.
Nemke, Danke, Španke, Finke,
cvrejo se kot palačinke.

This entry was posted in Na domačem vrtu. Bookmark the permalink.

Komentiraj