Lulki

Danes bi se lepo reklo: krompirjevi svaljki, ampak pri nas doma so bili lulki.
Ne spomnim se, da bi jih pogosto jedli s kakšnim golažem ali paprikašem.
Običajno so bili bolj tako, solo.
Sicer dobro zabeljeni z drobtinicami na maslu, vendar solo.
Zraven pa solata, ali v najboljšem primeru kompot.
法国人与动性视频 ne vem od kod mušter za ta majhen faloidni izdelek, ki je res spominjal na nedorečen in nedoraščen pimpek.
Danes jih naredim nekaj iz krompirjevega testa, ki je ostal od priprave slivovih cmokov.
Mušter pa: bolj tako, po spominu…
Skuham, dobro zabelim z belimi drobtinami na maslu in oljčnem olju. Tisto: belimi ni nepomembno. Najraje imam drobtine, ki jih zmeljem sam. Tako sem siguren, da ne bodo dišale po krofih ali makovkah.
Ni dovolj samo zabeliti. Morajo se malo popeči. Malček skorjice jim ne bo škodilo.
Pa, da ne bodo res bolj tako, solo, skuham še malo mesno-zelenjavne omake:
nekaj strokov česna tanko narežem in popražim na oljčnem olju,
kepico mletega mesa,
papriko, paradižnik, svež timijan in origano,
sol, strt črn poper, lovorov list,
proti koncu še na koščke narezano šunko in grah iz konzervice.
Pol ure na zmernem ognju.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

1 Response to Lulki

  1. milenaozbolt's avatar milenaozbolt pravi:

    Poznam še eno ime za lulke: macafizeljni. Tako jim pravijo v Prezidu in okolici.

Komentiraj