Telečja pečenka

Telečja pečenka (s podnaslovom Obraz iz našega mestnega življenja) je novela, sestavljena iz petih poglavij, pisatelja Josipa Jurčiča. Napisana je bila leta 1872.
Glavna oseba v noveli je Bitič, oficir (stotnik) v pokoju, star okoli petdeset let. Bil je izredno redoljuben, pisatelj ga poimenuje človek ustaljenih navad. Ni imel visoke pokojnine, a je kasneje nekaj podedoval, tako da je začel več jesti in piti. Vsak večer, točno ob sedmih, je v krčmi pri Zeleniku, vedno na istem mestu večerjal telečjo pečenko. Bil je velik nemškutar in ko si je nekoč po sporu z mladim rodoljubom hladil jezo na hodniku, je skozi odprta kuhinjska vrata videl, kakšna umazana kuharica mu pripravlja pečenko. To se mu je tako zagnusilo, da ni več večerjal v gostilni. A zdaj se mu je življenje popolnoma spremenilo. Kuhal si je sam, a si je s tem pokvaril želodec. Potem so mu prijatelji svetovali, naj se poroči, da mu bo kuhala žena. Ker žensk ni maral, je nasvet najprej odklanjal, vendar se je bil zaradi telečje pečenke pripravljen poročiti. Mesarjevo ženo je nagovoril, da je v njegovem imenu zasnubila mlado in živahno služkinjo. Ko se je nekoč vračal domov, je slučajno ujel njun pogovor. Mlada služkinja je rekla, da je Bitič navaden kramp in da ga ne vzame za nobeno zlato. To je Bitiča tako prizadelo, da se je napil in od razburjenja ga je zadela kap. Zdravniki so ugotovili smrt zaradi duševnih pretresov.
Nauk te zgodbe: Ni, da bi se človek sekiral zaradi telečje pečenke…!
(Iz Wikipedije, proste enciklopedije)

Saj se ne sekiram, pa vendar mi ni vseeno kaj bom postavil na mizo.
Posebno, ko imam goste.
Za prijatelje si je treba čas uzet…, za pečenko 热播网.
Na običajnem sončničnem olju jo opečem z vseh strani; geometrijsko gledano jih je šest, posvetim se vsaj trem, to bo zadostovalo.
Pokrijem in pustim, da si na toplem odpočije.
Nekje na netu preberem danes že univerzalen stavek: manj je več.
Pri tem izreku je univerzalno 热播网 to, da si ga lahko razlagaš – univerzalno…
Tukaj gre za začimbe, ne za pečenko:
himalajska sol,
cel črn poper,
vejica rožmarina in vejica žajblja,
majhna čebula.
Spakiram v vrečko za pečenje,
Poltretjo uro na zmerni temperaturi,
začnem s 125°, končam pri 150°C.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj