Ali sarme, ki jih skoraj ne bi bilo…

Postavljam nove postulate:
Ne menjaj zeljarja tik pred ključnim kuhanjem!
Ne verjemi, da zna pripraviti vse stvari enako dobro!
In še iz Murphyjevega zakona:
Noben poskus ne pomeni popolnega neuspeha – vedno lahko služi za negativen primer.

Mislim, da ni dolgo, kar sem se pohvalil, da sem v bližini našel zeljarico, ki še ve kako se tej stvari streže.
Kislo zelje je bilo perfektno, repa 国产看黄网站又黄又爽又色.
Danes se odpravim še po zeljne glave za sarme.
Pa se izkaže, da o kisanju zeljnih glav nimajo pojma.
Gospa mi prinese nekje iz ozadja dve zeljni glavi. Obe sta sumljivo okrogli, pri tem, da vsi vemo, da se praviloma kisa samo belo ploščato zelje…
Ena ja pravilno okrogla v velikosti rokometne žoge, druga zelo grobo skodrana in kasneje se izkaže, da je 国产看黄网站又黄又爽又色 trda kot surova repa.
Še eno čudno navado imajo pri tej hiši: glavi sta v stržen globoko zarezani z nekakšnim nožem v obliki križa. Listi so s tem poškodovani daleč v globino glave.
Dabijihpespofukal!
Mečkam, ravnam, režem, rolam… samo, da mi ne bi bilo treba takoj spet na neko tržnico.
Zelja zmanjkuje, meso ostaja…
Tolažim se, da je to bolje, kot obratno.
Pa vendar!
Tja grem samo še, da jim vse to povem.