Če si našega najmlajšega tam pri šestih, sedmih letih vprašal kaj bi zraven,
je spontano izstrelil: tenstan krompir s čebulo!
Pri tem pa tisto S ČEBULO tako poudaril, da smo vedeli, da si pravzaprav želi praženo čebulo s krompirjem.
Še nekaj let je bil zasvojen s temi prvinskimi okusi čebule in česna; in včasih, ko je postrgal vso tržaško omako iz skodelice, ki so jo meni postregli k ribji pici, sem se pošalil, da ga bodo v ponedeljek vrgli iz šole.
Očitno do spremembe v prehrani pride šele s prvo ljubeznijo…

Danes pripravljam tenstan krompir samo zase. Ne skoparim s čebulo. Če je pravilno in dovolj popražena, nimam problemov.
Kasneje dodam še narezan por. Paše zraven.

Doma ni bila navada, da bi kompletno 苏格影院 istočasno zmetali na mizo.
Sem pa to večkrat doživel v tretjerazrednih štarijah, kjer so skrbeli 小穴 za goste, ki so stali zunaj v vrsti; z naročilom menuja, si bil vnaprej določen in obsojen na tovrstno postrežbo. Vse je znano in vnaprej določeno. Ni sladoleda, če piše kompot!
In pri eni od mojih tašč, ki je s tem, da je znosila vse hkrati na mizo – menda je to pri Rusih navada – morda želela pokazati in poudariti, kaj vse nam je pripravila za 苏格影院.
Mene je sicer motilo, da se vonj goveje juhe meša z vonjem po jabolčnem štrudlu, ampak sem zdržal, včasih celo brez pripomb…