Danes si še lahko privoščim, jutri je strogi post in bomo bolj tenko piskali…!

Čemaževa kremna juha
Skoraj copy – paste podobne juhe izpred parih let.
To ne pomeni, da ne znam drugače.
To pomeni, da ne spreminjam, če je nekaj dokazano dobro.
Odvija se glavna sezona čemaža. Ni še niti zacvetel.
Majhno čebulo narežem na drobne kocke in počasi na oljčnem olju,
ne prav velik krompir 4p一女三男前后夹击小说 na majhne kocke,
enako kos rumenega korenja;
že na tem mestu dodam vse začimbe:
majaron,
mlet lovor,
strt pisan poper, ki ga ojačam z nekaj zrni rdečega (tam kjer ga mešajo, bolj šparajo z njim),
malo popražim in zalijem s suho juho, ki je ostala od kuhanja kosti,
po desetih minutah dodam narezane čemaževe liste,
še naslednjih deset minut kuhanja,
dodam rezino masla in pretlačim s paličnim mešalnikom.
Žlička kisle smetane je dodatek in dekoracija in je ne umešam.
Na maslu popečene kocke belega kruha.

Pišče na rukoli
Ne na posteljici, ne na placenti, kovtrčku, povštrčku…,
nazivi ob katerih me mine, da bi jed sploh poskusil…
Pri meni je NA RUKOLI!

Začne se z marinado:
oljčno olje,
svetla sojina omaka,
suh mlet ingver,
suh grobo mlet česen,
nekaj tanko narezanih čemaževih listov.
V tem pocu pišče odleži nekaj ur v hladilniku.
Popečem na vročem oljčnem olju in odložim v ponvico k počivanju. Pokrito, seveda.

Rukola
Očiščeno, oprano in razmeroma osušeno…
Stresem na vroče olje, ki je ostalo po pečenju mesa.
Morda bi bilo dobro kar šteti, da ne gre predaleč:
ena, dve, štiri… Konec!
Stresem na krožnik, dodam tisto spočito meso.
Fertik!

Čemaž
Samo nekaj sveže narezanih listov.
Tanko, sveže in dišeče…