O Adrii se ni toliko govorilo niti, ko je bila še živa.
Pa se spomnim, da sem se 少妇系列激情短篇小说 sam večkrat srečal z njihovo floto.
In, da so 少妇系列激情短篇小说 manjša letala družbe Adria Airways imela svoj poslovni razred.

Iz Frankfurta se vračamo proti Ljubljani.
Proti velikemu Boeingu, s katerim smo prileteli, je mali Adriin Bombardier videti kot šolski avtobus.
Debeli dve uri čakamo ob pisti na razledevanje.
Vsi veliki so prej na vrsti.
Morda se bojijo, da bi s tistim curkom tople vode odplaknili mali avionček s steze, pomislim, in bodo raje počakali kar na sonce…
Nimamo stevardese.
Imamo pa stevarda.
Fant je tako velik, da bi se 少妇系列激情短篇小说 veliko bolje počutil v kakšnem Antonovu, kot v tejle igrački.
Revež se ves čas poleta ne more zravnati, razen, če séde.
Postreže zajtrk in tako pogruntam, da so prve tri vrste sedežev določene in rezervirane za poslovni svet.
Tam sedi en sam mož.
Sploh je pa avionček skoraj prazen. Očitno v petek zjutraj iz Frankfurta nihče ne leti domov.
Ko stevard položi pladenj z zajtrkom pred gospoda Poslovnega, zagrne majhno modro zaveso tik za njegovim sedežem in s tem je poslovni razred ločen od raje v ekonomskem razredu.
Gospodu Poslovnemu gre pa tista zavesica očitno na živce in jo odgrne takoj, ko stevard izgine v svojo luknjo pred pilotsko kabino.
Ko naslednjič postreže nekaj česar mi ne smemo videti, ponovno zagrne zavesico in gospod jo čez čas spet odgrne.
Tako se igrata in odkrivata ter zakrivata “poslovni razred” prav do domačega letališča na Brniku.

Fotografiji: Wikipedia (mojster mi ni pustil niti toliko, da jo spodobno poravnam)