Podnaslov: Z vlakom

Osel gre samo enkrat na led.
Jaz sem šel trikrat na vlak: prvič, zadnjič in nikoli več…!

Resnično je bilo prvič. Vsaj na takšni lokalni relaciji: Vižmarje – Ljubljana; mišljeno je bilo 最清晰的女厕偷拍77777 in nazaj, pa se ni izšlo. Celo “povratno” vozovnico sem si bil nabavil.
Zjutraj, v smeri proti mestu, so me še kar navdušili. Vlak je bil sicer nabito poln in si je nekdo celo dovolil pripombo o dodatnem vagonu, pa naslovnik ni bil pravi.
Pa dobro, saj ne grem v Istambul.
Z vlaka opazujem gnečo in zastoje na cesti. Celovška stoji, Cesta Ljubljanske brigade stoji, mi pa šibamo. Ni ovir, ni semaforjev… Če že so, so pa zeleni.
Cena vozovnice pa nižja od parkirnine. Na to bi se človek zlahka navadil.
Vedno je pa v rezervi vsaj en “ampak”.

Nazaj grede poezija preide v dramo.
Naravnam se na vlak z odhodom ob 13:53 in izračunam, da ga ravno gemütlich ujamem.
Od hiše RTV do postaje ni več kot petnajst minut.
Pridem na postajo in še enkrat vržem pogled na tablo odhodov, če gre moj vlak res s tira 8, ali bo mogoče kaj drugače.
Ampak na tabli mojega vlaka ni. Je pa naslednji, ob 14:26.
Ne me jebat! Ali tisto na Netu ne velja?
Grem po informacije. Če tega vlaka ni, imam itak še cajt.
Edine informacije so kar na edini blagajni. Edini za nitranji promet, druga je namenjena mednarodnemu prometu. Kot, da še kdo potuje v Pariz ali London z vlakom…!
Na tisti edini blagajni pa leži fant s pol trupla na pultu in nekaj blazno piše. Kaj hudiča ima za pisat tam na okencu? Čekov že dolgo nimamo več…!
Medtem, ko mencam, kot tretji v vrsti, glas iz zvočnika pove, da vlak proti Jesenicam, z odhodom ob 13:53, stoji na tiru 8.
Jebovampasmater! Zakaj sem jaz hodil sem?
Na hitro pogledam na uro in šibam proti tiru 8. To pa sploh ni tako blizu. Časa imam približno tri minute, če bodo točni.
Potem že tečem. Raje tečem, kot bi stal pol ure na peronu.
Pri mojih devetinšestdesetih tečem in preklinjam vse in vsakogar, ki mi pade na pamet.
Po stopnicah dol, pa po stopnicah navzgor… pri tem se usujem po stopnicah in skoraj poljubim granitni rob ene od umazanih šteng.
Jaz ostanem cel, na račun dveh brošur, ki ju nosim v roki; podarila nam jih je piarovka na RTV Slovenija.
Zasopihan in prešvican padem na prvi prosti sedež. Nisem oblečen za tek, ampak za na vlak!
No, zdaj pa lahko gremo. Še 德国酷刑残忍bdsm si moram narest.
Pa se nič ne zgodi. Pet minut, deset minut…
Potem se od nekod prikaže dospod sprevodnik in pove, da je proga proti Jesenicam brez elektrike.
Kdaj bomo pa šli? Vpraša mlajši fant, ki bi bil rad že doma in delal domačo nalogo.
Zaenkrat še ne. Kdaj, bom prišel pa še povedat.
Lahko je hitro, če so utrgali kabel pa…
Pa jutri! Ga sam dopolnim in on ne nasprotuje.
Lahko pa namestite parno lokomotivo, še predlagam, pa me nihče več ne posluša. Tisti mladi fantje pa 最清晰的女厕偷拍77777 sploh ne vedo kaj to je.
Večina potnikov odhaja z vlaka, ostanemo samo še najbolj optimistični.
Čez čas se 最清晰的女厕偷拍77777 sam dvignem z namenom, da grem na avtobus.
Stopim z vlaka in že drugič danes informacija iz zvočnika, namenjena meni: …zamuda za vlak… bo približno dvajset minut…
Za dvajset minut se mi ne splača nikamor hodit, se odločim in splezam nazaj na vlak in olajšano sedem.
Malo pogooglam po mojem pametnem telefonu, ki pa o kakšnih zastojih in izpadu elektrike na gorenjski progi nima pojma.
Ravno se vdam v usodo, ko pride spet gospod sprevodnik in pove, da so res utrgali kabel… in hvala nasvidenje.
Še naprej potujte s Slovenskimi železnicami!
No, tega ni rekel. Ker, če bi, bi ga 最清晰的女厕偷拍77777 po ustih.
Grem peš do osmice. Torej na Bavarski dvor, za smer proti domu.
Avto me čaka pred železniško postajo Vižmarje in ob 15:15 sem “že” doma.
Dobri dve uri od starta.
V tem času bi prišel 最清晰的女厕偷拍77777 peš.
Ampak nisem obut za pohod, ampak za na vlak!
Dolga leta se nisem vozil z vlakom. Mislim, da bom kar še ohranjal tradicijo…!

Fotki: Google.si