Nostalgija v znamenju tigra

Ime Šotokan sestoji iz treh japonskih pismenk – 松 – »šo«; »borovec«, 濤 – »to«; »valovanje« in 館 – »kan«; »zgradba, hiša«. Beseda »Šoto« naj bi pomenila zvok valovanja borovcev v vetru oziroma valovanje borovih dreves v vetru. Besedo je Gičin Funakoši uporabljal pri pisanju poezije za svoj psevdonim. Njegovi učenci so pripomogli h graditvi prve namenske telovadnice – dodža za poučevanje Funakošijevega karateja. Učitelju v čast so jo poimenovali »Šotokan« – »hiša valovanja borovcev«, kar v prenesenem pomenu pomeni »Funakošijeva šola«.
(Wikipedija)

Tigra sem narisal, oziroma prerisal z neke majhne predloge, ki mi jo je bil zaupal mojster Takashi v daljnih sedemdesetih.
Od takrat se je zlati tiger v črnem krogu, kot zaščitni znak Shotokan šole, pojavljal v vsemogočih oblikah in predmetih.
Izdelali so nam majhne kovinske značke od zlate in srebrne, do bronaste. Imeli smo velike kartonaste znake, da so nam krasili stanovanja in celo nalepke za na avto; izdelali so nam tkane prišitke za kimono ali zunanja oblačila…
Enega takšnih mi pred dnevi podari hči. Bil sem ga vesel in nisem niti spraševal kje ga je našla.

This entry was posted in Vsakdanje. Bookmark the permalink.

Komentiraj