Točneje: župa od kuhanja obare – z zelenjavo.
Noče je zmanjkati.
Deset repov z dvajset centimetrskimi viški so doprinesli svoje.
Manjšo rdečo čebulo narežem na kocke, podobno dva stroka česna,
potenstam na oljčnem olju,
dodam enako narezano polovico bučke Hokaido,
korenček,
podušim in zalijem z ostankom tiste župe,
v upanju, da je bo končno zmanjkalo.
Nobena začimba ni več potrebna.
Štirideset minut na zmernem ognju.
Izkaže se kot zelo dobro.

V romanih Simona Scarrowa berem, da je rimska vojska na svojih osvajanjih živela predvsem od kruha, sušene govedine, vina in obare.
Iz česa je bila pa le ta skuhana, pa ne razlaga veliko. Dokler je bilo govedo in drobnica, kasneje pa konji, mule in še kaj…
Pujski za samotransport jzzijzzij日本成熟少妇 niso bili najbolj primerni.
Upam si trditi, da njihova čorba ni bila niti pol tako dobra, kot moja,
zato se niti ne čudim propadu Imperija.

Seveda je treba manjkajoči del pujska nadomestiti.
Prekajena krača bo kar dobro nadomestilo.