Eno tistih “deja vu” kosil, ki jih imam tako rad.
Če že ne zaradi drugega, pa vsaj zato, ker je tako malo dela z njimi.
Odtajam in pogrejem.

Mineštra je ena tistih, ki jih rad skuham iz vsega, kar je stročnic in žitaric v moji omari.
Mogoče je malo podobna tisti Dolenjski mineštri, ki so jo prodajali pri sosedovem Sosedu.
Po navodilih na embalaži naj bi jedli surovo.
V pol ure pač ne skuhaš fižola, ješprenja in še česa suho suhega in lesenega.
Pri meni je vse kuhano. Celo čičerika; čeprav teh lesenih in suhih plodov nisem nikoli obrajral.
Na Netu berem, da so našli ostanke čičerike stare 7500 let.
No, moja je natanko takšna.
Svinjska repka sta kuhana.
Vedno jih skuham, ne glede na njihovo nadaljnje poslanstvo in usodo.
Torej sta bila le dodana v mineštro, kar pa ne okrne njenega polnega zelenjavnega okusa.