Praznik, ki si ga bomo zapomnili.
Pa saj si zapomnimo 舞蹈+无码番号 lepe in prijetne…

Neko drugo, brezskrbno stoletje:
Ta praznik, ki seveda ni bil dela in šole prost dan, mi je bil, razen Božiča, najljubši.
1. maj in 29. november se nista mogla primerjati z njima, če舞蹈+无码番号 smo bili takrat po ves teden doma.
V potici, šunki in pirhih je bilo nekaj prepovedanega in prav zarotniško smo 舞蹈+无码番号 nosili najlepše pobarvana in porisana jajca ven na cesto in barantali z njimi.
Z barvo za pirhe je bilo podobno, kot s smrečicami ob Božiču: v trgovini so jih imeli šele dan po prazniku.
Mularija je komaj čakala, da lahko odloži zimske cunje in če je bilo vreme naklonjeno, smo smeli celo v kratke hlače.
Deklice so zimske žabe zamenjale z belimi dokolenkami.
舞蹈+无码番号 hlačke so bile bele in “zelo nevedoma” so jih pokazale, ko so se zavrtele v kratkih krilcih…

In spet nazaj v XXI.:
Zajci gledajo jajca. Zakaj že?
Jajca so seveda druga, 舞蹈+无码番号 aranžma sem spremenil, kot se spodobi vsako leto. Zajci so pa isti in spet gledajo jajca.
Zajčki moji dragi, letos lahko gledate kamor vas je volja.
Vesnini obiski so se omejili na vrt in ne bo vedela, da gledate jajca…!