Nečesa bo vedno zmanjkalo ali vsaj primanjkovalo.
Bolj, kot je stvar banalna in nepomembna, bolj neumno se zdi.

Tokrat vesoljna prestolnica ne premore ene vrečke celega belega popra.
Ja, saj vem. Štirideset let je šlo brez njega (vsaj dokler sploh nismo vedeli zanj), sedaj pa naenkrat panika…
Iz principa!
Najdem mletega, najdem tistega v mlinčku (ki se ga, mimogrede, sploh ne da odpreti, da bi prišel do zrn), celega v vrečki pa ni. Tisti, ki ga imajo, so pa zaprti. No, vsaj štacune so zaprte.
A zdaj naj se pa peljem v Beljak ali v Trbiž?!
To bi me na meji čudno gledali, ko bi jim razlagal nujnost mojega potovanja…!

Imajo pa mešanico poprov. Poper pisani celi.
No problemos! Bom pa ven pobral, kar me zanima.
Sestavine: poper črni, beli in zeleni in rdeče jagode nepravega poprovca;
piše na embalaži.
O razmerju ne govorijo, pa ga ugotovim sam:
23% beli poper
58% črni poper
7% rdeči poprovec
12% zeleni poper

Ko imam vse lepo sortirano, separirano, prešteto in stehtano, pa stresem spet vse skupaj v en kozarček.
Pa da se ustreliš v koleno, ali vsaj v glavo…!