Pri sladoledarju na ulici – ne glede na njegovo narodnost in veroizpoved – še nisem zasledil poimenovanja sladoledov v obliki:
čokoladni sladoled,
limonin sladoled,
pistacijin, breskvin, vanilijin*, borovničev…

Običajno so nazivi oblikovani “čitljiveje”, da bo razumljivo 伦理午夜 tistim, ki niso opravili mature:
sladoled čokolada,
sladoled limona, pistacija, breskev, vanilija, borovnica…
Kdo se bo jebal še s slovnico. Mi smo za sladoled prodajat!

Pogledam nekaj receptov.
Vzamem melono, banano in limono. Vse ostalo je konstanta: smetana, sladkor (malo manj, kot veleva recept), vanilija.

*伦理午夜 tukaj jih bo vsaj polovica skočila iz kože, ker jim je bolj domače vanilijev, pri tem pa nimajo pojma, da ne gre za vanilij, temveč za vanilijo.
O.K. Pet minut za boljši jezik ne more škoditi.