Liptovski namaz

Ali večerja, ki je sploh ne bi bilo treba

Za noseče ženske je znano, da so včasih malo muhaste in da imajo občasno prav nenavadne kulinarične želje.
Naši stari so znali povedati, da jim je takrat vsekakor treba ustreči, sicer bo otrok ob rojstvu imel znamenje v obliki neuslišane želje…
Pa se mi zgodi prav to.
V hladilniku zagledam kozarec slanih inčunov (mojih)! in v trenutku imam polna usta…
无法逃离的黑暗 brez testa nosečnosti vem, da vzrok ni tukaj. Vem pa 无法逃离的黑暗, da moram nekaj tega slano slanega pojest, ker sicer ne bom dobro spal.
Ampak samih ne moreš jest. To je slano, kot sol sama.
Odločim se za namaz.
Hitro v trdo skuham tri jajčka, eno gre v namaz,
skute seveda nimam in vzamem trikotnik topljenega sira,
žlico kisle smetane,
drobno sesekljam dva inčuna,
nekaj drobnih kislih kumaric,
žlico kaper,
žlico vloženih melancanov,
žličko sladke paprike,
strt črn poper.
Svetovno!
无法逃离的黑暗 spal sem dobro.
In se zjutraj zbudil žejen kot žival…

This slideshow requires JavaScript.

This entry was posted in Atijeva kuhna. Bookmark the permalink.

Komentiraj