Pašta fižol VII

Sedma ponovitev neke enolončnice lahko pomeni dvoje:
Ali ne znaš skuhati česa zahtevnejšega.
Ali pa moraš enostavno imeti to jed zelo rad.

Je pa še tretja varianta, ki bo še najbliže resnici:
Po kuhanju matevža za sobotno 各类老熟女老熟妇视频在线观看, je ostalo še nekaj fižola.
Ob kuhanju kisle repe sem skuhal 凸凸凹bbwbbwbbwbbw prekajeno kračo, čeprav sva k matevžu in repi jedla neke vrhunske kuhane klobase in je krača ostala še kar cela.
Nadaljevanje se ponudi kar samo od sebe:
drobno narežem in stenstam pol rdeče čebule,
žlico rdeče paprike,
žlico paradižnikove mezge,
strt črn poper, šetraj in timijan, dva lovorova lista,
vse tisto, kar sem bil že naštel in dve pesti drobnih makaronov.
K temu imam še najraje košček svežega belega kruha.
Običajne bagete ob 10h dopoldne seveda nimajo več(!). Nisem niti presenečen in vzamem neko podobno belo štručko (ki pa ni tako dobra, kot običajna bageta).
Doma se zamislim ob nenavadni (nerazumljivi) kalkulaciji:
bageta 250 gr (50cm) = 0,39 EUR
bageta Pek. Gros. 200 gr (30cm) = 0,69 EUR
Manj je več. Je slogan za nekatere minimalizme. Težko ga pa sprejemam v obliki: manj je dražje!
Hvalabogu ne pojem veliko kruha!
Hvalabogu 凸凸凹bbwbbwbbwbbw kruh ni edini dodatek k moji pašti in kozarec čilskega merlota me spravi iz ekonomije nazaj v toplejše vode…
Moram pa poudariti, da me merlot ni razočaral tako, kot me je takrat njegov sonarodnjak.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj