(Po)Velikonočni budl v osemnajstih slikah

Kljub temu, da ga chef restavracije Maxim, mojster Peter Kovač, imenuje Velikonočni budl, sem prepričan, da jed ni nastala kot praznična Velikonočna poslastica, temveč kot jed, ki jih običajno pripravimo dan, dva po praznikih, da pospravimo še zadnje ostanke (pre)obilnih suhomesnih pojedin.
(Podobno kot široki rezanci s šunko naše mame).
Natančno si preberem recept velikega mojstra. K pečenemu budlu priporoča pražen krompir.
O, porkamadona!
Hočem reči: O, mati božja!
H kruhu pa menda ne bom jedel še krompirja…!?
S svinjsko mastjo, zaseko in vse skupaj z obilo sladke smetane. Kot, da dela reklamo za diabetes ali za kardiologa…!
Vse bolj se mi dozdeva, da veliki mojstri kuhajo samo in predvsem še za druge; podobno, kot mi za pujse: Požri, ali pa bodi lačen!
Gremo mi po svoje.
Od šunke v testu se še ni zgodilo, da bi ostala šunka. Običajno ostane kruh, ki jo obdaja.
Narežem ga na manjše kocke in pustim, da se sušijo na zraku,
ko se odločim, da ga ponovno zamesim, počasi dolivam toplega mleka, (ne smetane, maščobe je že več, kot dovolj)!
ščep nastrganega muškatnega oreščka, sol, grobo strt črn poper,
manjšo čebulo narežem na drobne kocke in popražim na svinjski masti,
na drobne kocke narezan ostanek kuhanega vratu vmešam v kruhovo maso,
razžvrkljam eno celo jajce, dodam nekaj sesekljanega peteršilja,
pustim pokrito dobre pol ure, da se vse lepo prepoji in poveže,
oblikujem v štručko in jo tesno zavijem v folijo, še za pol ure v hladilnik,
položim v naoljen steklen pekaček;
40 minut na cca 165°C.
Nekaj minut počitka. Dovolj, da pripravim:

Hladno hrenovo omako
Naribam hren,
naribam trdo kuhano jajce, točneje: enega od pirhov,
(kako bodo zajčki spet žalostno gledali…),
kar najhitreje dodam žlico belega balzamičnega kisa,
dve žlici majoneze,
pustim, da malo odstoji v hladilniku,
potem naribam četrtinko velikega rdečega jabolka,
tega ne pustim prav dolgo stati; to je dobro sveže.

This slideshow requires JavaScript.