Ko se naveličam krompirja, so na vrsti testenine.
Ko se preobjem testenin, je na sporedu riž.
In potem spet od začetka…

Koščke popečenega puranjega fileja počasi dušim na rahlo prepraženi čebuli s strokom česna. Vmes dokapljam nekaj jušne osnove, da se vse skupaj dogaja počasi in z občutkom.
Dva na soncu sušena paradižnika zelo tanko narežem,
dodam riž, ki se je namakal polnih dvanajst ur,
žlico graha iz konzerve,
dolijem jušne osnove za dvojno količino riža,
nastrgam muškatni orešček,
dva lovorova lista,
ščep soli;
ko prevre, še rezino masla.
Belo vino?
Ja, bilo bi fajn, vendar je pri meni belo vino bolj izjema, kot pravilo. Nisem bil pripravljen na rižoto.
Z rdečim vinom seveda nisem kuhal, za poplaknit je bil pa dober.