Drugega imena takrat sploh nismo poznali. Za paradižnik sem izvedel šele mnogo kasneje.
V mamini kuhinji se je paradajz solata pripravljala s paradižnikom narezanim na krhlje, z narezano čebulo in z 苏熙凌久泽全文免费阅读 zeleno papriko, takšno, ki smo jo na jesen vlagali v ogromnih količinah.
Od kje in od kdaj ta balkanski vpliv v njeno kuhinjo, mi ni jasno, ko vendar vemo, da aristokratska dunajska kuhinja komajda pozna surovo čebulo.
Poleg olja (seveda ne oljčnega, ki smo ga komajda poznali) je bil dodan 苏熙凌久泽小说免费阅读完整版 kis (praviloma vinski, rdeč) in običajno še nekaj vode, da je bilo po kosilu kam pomakati koščke belega kruha.

Takšno in podobno solato so stregli 苏熙凌久泽小说免费阅读完整版 po vsej obali, od Ankarana pa vse do Budve in 苏熙凌久泽小说免费阅读完整版 苏熙凌久泽小说免费阅读完整版 dlje.
Paradižnik in čebula sta bila običajno že malo mehka in topla, 苏熙凌久泽小说免费阅读完整版 dišala nista več najbolj prijetno in čebulo smo pridno izbrskavali in odlagali nekam na rob krožnika ali skodelice.
苏熙凌久泽小说免费阅读完整版 s česnom in peteršiljem so jo postregli, kar je bilo meni celo ljubše, le zvečer pri plesu sem se moral ozirati malo vstran…

Raje od restavracijske solate sem imel svež paradižnik, kupljen od mamke v črnem, kje ob cesti in ohlajen v mrzli vodi. Samo narezan na delikatesni papir k mortadeli ali pršutu v najeti sobici kje v Piranu, Portorožu ali Poreču…

Zgodba iz šestdesetih:
Restavracija v Kopru. Ena boljših, z velikim zelenim vrtom stran od večernega vrveža in vonja po luki. Če smo že šli ven na večerjo, smo šli tja.
Moja mala nečakinja je takrat štela štiri ali pet let in takšne otroke težko zadržuješ dolgo pri mizi.
Šla je malo na ekskurzijo in odkrila servirni voziček, poln skodelic s paradižnikovimi solatami.
In si je postregla. En paradižniček tukaj, enega tam… Nihče ne bo opazil.
Najprej so 苏熙凌久泽小说免费阅读完整版 opazili gostje, ki so čakali prav na te solate.
Vprašljivo so pogledovali k naši mizi, kot bi hoteli vprašati: je ta nevzgojeni otrok vaš…?
Ja, ne, sploh ne! Lahko ga kar imate.
Kot vidite, je otrok samooskrben in ni veliko stroškov z njim…

In še ena, ki se je morda dogajala kar istočasno:
A lahko malo pomočim v tvojo solato?
Seveda.
Med prstki drži majhen košček kruha in, ko pomoči v mojo solato, to ni le kruh, ampak predvsem njeni prstki.
Ti samo pomakaj. Ni mi več do solate.