Točneje: pujskova glavica.
Še natančneje: polovička odojkove glavice.

Ugotovim, da ima moja polovička nekam malo možgančkov.
Meni osebno pujski pomenijo eno najbolj inteligentnih domačih živali
in ne namigujem na to, da bi bil pujsek mogoče mentalno zaostal,
ali kako drugače prizadet,
samo možgančkov je nekam malo…
To, da ne znajo plezati na drevesa, še ne pomeni, da so butasti…!
Ocvrem jih za predjed; za to jih je ravno prav.

Pripravim kvašo:
česen, šalotko, pekoč feferon, rožmarin, žajbelj,
bel in črn poper,
vse dobro strem in zmeljem,
dodam sol, sladkor mascavo, kajenski poper, piment,
prelijem z oljčnim oljem in pustim stati dve uri.
Natrem in namasiram pujskovo glavico in jo položim v hladilnih še za dvajset ur.
Ogreto na kuhinjsko temperaturo, položim v tajin, ki se je čez noč namakal v vodi.
Priložim korenček, tri krompirčke, šalotko in stebla zelene.
Zelenjavo še malo naoljim in posolim.
Mama je imela rada frazem: če ne mažeš, ne teče…
Ampak tisto je imelo nek drugačen, globlji pomen…!
O, porkamadona! Pujsek me preseneti. Njegova majhna glavica je večja od mojega tajina.
Zdaj jaz presenetim njega:
Pujsek dragi, težko sedelujeva. Vem, da še nisi bil na štajerski veselici pa boš kmalu videl
kako je tam.
Razbil ti bom gobec!
Nič osebnega, ampak to je edini način, da te spravim v moj tajin.
Rečeno, narejeno. Obljube običajno držim.
Pujsek se vda, sedaj lahko pokritega prestavim v ogreto pečico in pečem na dobri srednji
temperaturi dokler ni pečen.

Šalim se. Jaz znam podati uporabne napotke.
Pečem eno uro na temperaturi 175°C,
potem še 40 minut na 200°C.
Sledi 20 minut počitka.
Zame in za pujskovo glavico.
Še vedno pokrito, še vedno v pečici (ugasnjeni).
Za vzorec solate.
Za dva vzorca refoška z Obale.