Šest ur za šimbas

Kilski šimbas se je ves teden namakal v olju. Nekaj časa sem se mučil s strojčkom za vakumiranje in varjenje vrečk pa je ta nazadnje pristal skozi okno na dvorišču, naslednji dan pa v kanti za smeti.
Olje sem vmes dvakrat odlil in pregrel, da ne bi vse skupaj prehitro zadišalo po crkovini.
V nekaj malega tega olja ga popečem s treh strani – na ostalih ne stoji, ker ni kvader!
Namenim mu nekaj minut počitka v pokritem tajinu, potem ga pripravim za nadaljnje pečenje:
oljčno olje, pol skodelice vode, prerezana čebula, nekaj strokov česna, lovorovi listi, vejica rožmarina, sol in grobo strt črn poper.
Po štirih urah na 75°C, si drznem pokukati pod pokrov tajina. Ne vidim nič pretresljivega, šimbas obrnem in temperaturo za naslednjo uro dvignem na 100°C,
zadnjo uro pa na 175°C, vsekakor naj bi bilo vendar pečeno, ne kuhano…!
Solata kombinirano: sveže in kuhano, da nadomesti neke nezdrave priloge…

This entry was posted in Atijeva kuhna. Bookmark the permalink.

Komentiraj