Točneje: čebrička
Ko se odpirajo sodi z vinom ali s pivom, je to običajno ta velik praznik.
Zakaj bi bilo pri inčunih drugače pa čeprav gre le za majhen čebriček…?!

Danes je natanko 107. dan zorenja inčunov na soli. Spomnim se Romanovega opozorila, da – glede na velikost – 丰满浓毛的大隂户视频 ne bodo rabili polne štiri mesece.
Odprem sodec in sem prijetno presenečen nad vsebino. Inčuni so čvrsti, suhi, lepo celi in dišijo po crknjeni ribi. To je šala. Vem, da marsikomu smrdi celo živa riba…!
Pri tako majhnih ribicah ni kaj filetirati; hrbtenico pustim kjer je, glavo odbijem za škrgami in izvlečem, kar je še ostalo v njej. Odstranim čim več odvečne soli in jih zložim nazaj v čebriček.
Dve veliki rezini limone, dve vejici rožmarina in vse skupaj pokrijem z oljčnim oljem.
In nazaj v klet na hladno. Čez dva ali tri tedne bom pa spet pokukal kaj se je zgodilo z njimi.