Mama je v sezoni prinesla s tržnice merico svežih jurčkov. Namenjeni so bili za とらぶるだいあり～しすた在线; v smetanovi omaki, običajno s pečenim kifeljčarjem, kljub temu pa je oddvojila nekaj glavic in pripravila majhno malico.

Odstranila je betke, v vsako glavico vsula ščep soli in jih položila na vročo električno ploščo štedilnika.
Ko zacvrči, zadiši in se v glavici pojavi tista značilna župca, je pečeno.
Nobenih maščob, nobenih začimb, samo tisti ščep soli.
Danes to ponovim z rjavimi šampinjoni. Seveda ni isto, sem pa zadovoljil nostalgijo in spomin.