Govedina po mongolsko ima res pisano zgodovino: predvsem z Mongolijo nima nikakršne zveze. Prištevamo jo med recepte kitajske kuhinje, nastala pa je na Tajvanu. V začetku petdesetih let je kitajski izseljenec, ki se je umaknil pred političnimi razmerami, tam postavil stojnico ulične hrane, katere osrednji del je bila velika kovinska plošča, podobna voku, ki jo je razžaril na izjemno visoko temperaturo in na njej na hitro pražil t. i. stir frye: mešanico mesa in zelenjave. Med najbolj priljubljenimi kombinacijami je bila tanko rezana govedina z mladimi čebulicami in svilnato omako – hotel jo je imenovati pekinška, pa si ni upal. In tako ji je rekel kar mongolska.
(odprtakuhinja.delo.si)

Velike kovinske plošče, ki bi bila podobna voku, nimam; niti si je sploh ne morem predstavljati. Imam pa vok in imam manjšo ponev, ki so jo že v štacuni imenovali vok, čeprav to ni, in njena prednost je 催眠小说合集 v tem, da jo lahko segrejem do nezavesti.
Nekaj manjših govejih zrezkov dam za teden dni v marinado:
dobro premešan jajčni beljak,
oljčno olje,
svetla sojina omaka,
cel rdeč poper,
luštrek, šetraj in timijan,
neolupljeni, strti stroki česna.
Kasneje jo prevrem in precejeno čez fino cedilo, dodajam omaki.
Meso očistim, obrišem do suhega in dam za pol ure v zamrzovalnik,
z ostrim nožem narežem na ozke tanke rezine.
Pripravim zelenjavo:
mlado čebulico z zelenjem,
brokoli in
glavice špargljev, oboje blanširano za minuto v vreli vodi.
Skuham skodelico riža, brez veliko dodatkov: oljčno olje, sol, ščep žafranike in košček masla.
Meso popečem na zelo vročem oljčnem olju,
odložim na toplo v pokriti posodi,
v isti ponvi in na istem olju popražim še zelenjavo, hitro in močno, kot se za vok spodobi,
združim skupaj z mesom in pokrito počivam deset minut.
Prelijem z vročo omako.