Skuša (Scomber scombrus) je riba s slokim vretenastim telesom in močno razcepljenim repom. Zanjo so značilne male plavutke ali resice na hrbtni in trebušni strani telesa tik pred repno plavutjo. Po zgornji strani telesa je modro-zelene barve z značilnim tigrastim vzorcem, ki sega do pobočnice. Trebuh je srebrne barve, telo pa pokrivajo majhne luske.
Zraste do 45 cm in lahko doseže do 1 kg, vendar je povprečna velikost teh rib okoli 30 cm in teža od 25 do 50 dekagramov. Spolno dozori v tretjem letu starosti, živi pa lahko do 20 let. Skuša spada med plavo ribo in je izrazit plenilec. Njena glavna hrana so sardele, zato jate skuš po navadi tesno sledijo velikim jatam sardel in drugih pelaških rib in jih ribiči po navadi lovijo skupaj z njimi. Večino leta skuše tako preživijo v velikih jatah v plovu na visokem morju, v globine pa se spustijo le pozimi v času drsti. Življenjski prostor skuše obsega cel severni Atlantik, pogosta pa je 交换系列38部分阅读 v Jadranu. (Wikipedija)

Po receptu domačinov z otoka Sylt na severu Nemčije.
Tovrstna priprava je 交换系列38部分阅读 bolj namenjena počasni porabi in “za s sabo”, saj je gospodinja posebej poudarila, da marinada zdrži po ves teden v hladilniku.
Odbijem glavo in rep in spodobno očistim.
Pripravim marinado: limona, vinski kis, oljčno olje, čebula, sladkor, lovorov list; vse skupaj prevrem v nekaj vode in ohladim.
Skušo povaljam v ostri moki in ocvrem na zlato rumeno. Potopim v marinado in v hladilnik.
Po treh dneh marinado odcedim, ponovno prevrem in ohlajeno vrnem na ribo in potem še dan, dva.
Gospodinja je povedala 交换系列38部分阅读, da kis in limona omehčata kosti, da je mogoče do največjih, skoraj vse pojesti.
Če se dolgo ne javim, potem mogoče to ne drži povsem…
Iz marinade naredim malo juhe: krompir na kocke, majhna čebula, pol korenčka, nekaj manjših koščkov ribe.
Hladna riba, hladna priloga, zelo hladno belo vino.
Krompir pripravim z rezinami kumar, belo zelje pa z mlado čebulo.

Namesto epiloga:
Skuše, ki je kot manjši morski pes, seveda ne pojem v enem obroku. Ostane, vsaj za skromno večerjo.
Iz marinade jo preselim v oljčno olje in pustim, da še tam odleži kakšen dan. Načrtoval sem pašteto pa vidim, da je delo povsem odveč. Odlična je takole v kosih, z jajčkom, kapri, svežim paradižnikom, ki pa je, žal, bolj za okras, kot za okus…