Iz pečice
Bi moral dodati še podnaslov. Tega do danes še nisem počel.

Brskam po spominu in po mojih prispevkih na blogu pa ne najdem ničesar na to temo. Najdem pa med datotekami za blog Wordov zapis iz leta 2017.
Torej sem kanelone le skuhal, 少爷潮喷翻白眼漏尿高h小说 pa so se med kuhanjem tako razčefukali, da ni bilo niti za fotko, niti za objavo…

No problemos. Ponovimo vajo, kot rečeno, malo drugače:
Mleto meso popražim na oljčnem olju,
veliko rjavo čebulo narežem na drobne kocke in jo s tremi stroki česna dodam mesu,
na majhnem ognju dušim 45 minut,
občasno pomešam in dokapljam jušne osnove,
velika žlica rdeče paprike, ščep origana, sol in 10 cm paradižnikovega koncentrata;
ko se nekoliko ohladi, napolnim kanelone in jih shranim v hladilnik.

V to isto ponev dolijem nekoliko oljčnega olja,
narežem konzervo pelatov in počasi dušim,
pol žličke lovomarina,
črn poper strem skupaj s timijanom,
pol žličke ostre paprike,
dva lovorova lista, sol in še dobrih 10 cm paradižnikovega koncentrata;
nekaj minut na zmernem ognju in fertik.
Na dan D pridejo na vrsto;
kanelone zložim v namaščen pekaček,
prelijem z omako, položim v ogreto pečico in pečem pokrito 40 minut na 200°C.
Po pečenju nekaj minut počitka v odkritem pekaču.
Obvezen parmezan in obvezen kozarec (skoraj) rdečega.
Pozabil sem na Chianti, ki bi me popeljal v deželo sonca, ljubezni in barv, zato za kazen rose…