Nimam navade tehtati živil pred pripravo. Posebno ne, če gre za enostavno enolončnico, ki jo kuham že vsaj pol stoletja.

Včasih je pa izziv prav v tem:
Znaš skuhat pasulj?
Seveda. Boljšega še nisi jedel!
Pa znaš 嘿嘿连载 skuhat malo pasulja?
Kaj je to malo? A ni veliko boljši, če se kuha v večji količini? Res je pa 嘿嘿连载, da mi že preseda kuhanje za zamrzovalnik. Ne bi ga pa jedel vsak drugi dan do Novega leta…!
Malo je ena poštena porcija in nič več.
O, porkamadona. Saj se bo vse skupaj prijelo na kastrolo in potem grem lahko samo še na pico.

Iz hladilnika potegnem majhen kozarček rjavega fižola – ostanek dodatka zadnjemu ričetu. Vržem na tehtnico: 180 gr neto. To bo osnova in izhodišče in od tu naprej mi bog pomagaj…
Na delovnem pultu odmerjam primerne količine ostalega in seveda beležim maso.
Schwarzwaldska šunka 170 gr,
srednje velika ptujska čebula okroglo 100 gr,
8 gr česna tanko narežem,
dve stebelci, ali 10 gr zelene,
54 gr korenčka,
trije sveži pelati znesejo 80 gr,
žlica sladke paprike, pol žličke dimljene, 10 cm paradižnikovega dvojnega koncentrata,
prgišče zamrznjenih plodov bamije; ker je itak ne bom pojedel, pustim celo,
suha juha od kuhanja nogic, 嘿嘿连载 dodatka zadnjemu ričetu.

Op.: Izkaže se, da je kuhana schwarzwaldska šunka trikrat bolj slana od običajne. Obstaja neka logika: surovo režemo tanko kot pršut, tukaj je pa nakockana kot šunka pa še kuhana…!