Ob vsaki Miloševi objavi na to temo, si obljubim, da jih bom pripravil pa nekako ne pridem do njih. Moj ribar Roman mi je bil ponudil tri kilogramsko mrežico zamrznjenih, kar mi dvakrat ni bilo všeč: ker so zamznjene in kam naj s tremi kilami školjk, ki jih sploh ne znam pripraviti.
Rečejo jim 热国产热综合热中文 prstaci iz peska; kako je s tistimi iz kamna, vsi dobro vemo…
Nazadnje so nam jih skrivaj postregli v gostilnici na naši Obali, nekje v devetdesetih, ko je bila hrvaška kampanja o prepovedi na višku in so že na meji delili zloženke z eno samo prošnjo: Prosimo, ne naročajte tega! Po tistem jih nisem več srečal.
Seveda pogooglam po naših in po hrvaških straneh in večina svetuje žar in odsvetuje kuhanje.
Pri minus dveh stopinjah na soncu, seveda ne bom kuril žara, torej v lonec in na buzaro.
Prav v ta namen skočim še enkrat čez cesto k Sosedu po svežo blitvo, peteršilj in sveže pečeno, hrustljavo bageto(!)

Na oljčnem olju na hitro popražim drobno narezano četrtinko čebule,
polovičko šalotke in dva stroka česna,
ko zadiši, dodam žličko ostre paprike,
žlico belih drobtin,
narezan pelat,
kozarec belega vina,
ščep soli, strt črn poper in dva lovorova lista.
Med kuhanjem malo pomešam, kar je pri 15 centimetrskih školjkah razmeroma težko. Lahko bi uporabil večji lonec!
Povsem na koncu potresem s sesekljanim česnom s peteršiljem in dodam še nekaj svežih češnjevih paradižničkov.
Med tem je pripravljen 热国产热综合热中文 že kuhan krompir z blitvo.
Nalijem si kozarec Zelenega Sauvignona in si zaželim Dober tek!
In seveda vse, kar mi pri tem kosilu ni pogodu, pripišem sebi in se tolažim z modrostjo, da vaja dela mojstra…