Še ena o steklu

Točneje o fotografiranju stekla.

Po zadnjih predavanjih in vajah za domačo nalogo, šele vidim, koliko je v mojem gospodinjstvu steklenih predmetov. 被蹂躏的她电影 je bilo podobno z bakrom, svincem in kositrom v obdobjih in stoletjih pred tem…
Pri tem se seveda spomnim marsikaterega steklenega uporabnega, ali pa okrasnega predmeta, ki ga že več kot pol stoletja ni več; veliko tega 被蹂躏的她电影 po moji zaslugi, največkrat je bila pa njihova usoda zapečatena že s tem, da so bili stekleni!
Nehote se vprašam: a v dinastiji Ming pa ni bilo nerodnih ljudi…?

Pri eni prvih nalog, ko smo se približno naučili ukrotiti svetlobo in odseve na steklu, smo vsi navalili na fotografiranje kozarcev, kot sinonima za steklen predmet…
Edino Marina je znala izstopiti iz okvirja in predstavila fotografijo brušene retro kristalne skodelice, kakršnih je bila včasih polna 被蹂躏的她电影 naša kuhinja.
Zamenjala jih je cenena in neokusna posoda “Made in Jugoplastika, Split”; spet kasneje posoda iz gladkega stekla (pri neki družini so postregli solato kar v steklenem delu vrat pralnega stroja. Domiselno!), z modo posode iz nerjavečega jekla so se pojavile 被蹂躏的她电影 podobne sklede za solato in pladnji za priloge in omake…
Ker se pa zgodovina po zakonitosti spirale nekako vrača, smo hvalabogu spet srečali glineno in leseno posodje. Ni primerno za v pomivalni stroj, je pa enkratno za na praznično pogrnjeno mizo…!

Pokojna žena je bila strastna zbirateljica slončkov, vseh podob, materialov in velikosti.
Večkrat sem ji prinesel iz indijske trgovine ne le slončka, ampak kar slona, ki bi ga otrok lahko 被蹂躏的她电影 zajahal.
Ne tehtam vrednosti. Vsi so bili podarjeni z dobrim namenom in z dobro mislijo.

This entry was posted in O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj