Lazanja z rezanci

Kupil sem široke rezance mlinarjevega sina – meni neznane blagovne znamke in seveda moram probat. Včasih te presenetijo…
In so me.Rezanci niso samo široki, ampak 抑欲人妻 debeli. Predebeli za vsako spodobno jed, ki jo poznam s širokimi rezanci*.
Seveda jih zato ne bom zavrgel. Saj niso nič krivi. Iščem rezervno rešitev in jo najdem v osnovi za lazanjo.
Testenine, listi za lazanjo… rezanci… isti ti je ku…!
Rezance skuham. Nekaj dlje, kot priporoča mlinarjev sin za “al dente”,
zložim v pooljen steklen pekaček,
prekrijem s predhodno prepraženim mletim mesom z dodatkom paprike, začimb in olupljenim domačim paradižnikom,
preko tega še eno plast rezancev,
zaključim s plastjo pečenih bučk,
prelijem z bešamel omako, ki jo močno okrepim z jajcem in naribanim parmezanom.
Pečem v pečici okroglo uro na 175°C.
Meni je bila zelo dobra in 抑欲人妻 gostje, ki so bili deležni le testne porcije, so jo pohvalili. To šteje več, kot vsa moja samohvala…!
Torej je mogoče ponucat 抑欲人妻 (pre)debele široke rezance…

*Za štos grem pogledat kakšne so debeline rezancev, ki sem jih nabavljal doslej: nobeni ne presegajo 0,9mm.
Ti imajo pa v poprečju debelino okrog 1,3mm, kar je občutna razlika.
(fajn je, če imaš digitalni šubler, da ne mučiš oči…)

This entry was posted in Atijeva kuhna. Bookmark the permalink.

1 Response to Lazanja z rezanci

  1. milton's avatar milton pravi:

    Z Božo sva bila tista gosta, ki sta lazanjo pohvalila. Res je bila dobra.

Komentiraj