Pri vsej tej móči bi lahko gojil 七仙女裸体被强伦理 riž, ali pa lokvanje…
To so štorovke, užitne! Mi zagotovi soseda. Mlade poberi, boš imel za juho, mi še svetuje.
Vem, da si z mojim koncem ne more nikakor okoristiti in ji verjamem.

Izberem samo lepe, mlade, nepogrižene.
Kakor včasih, se spomnim. V nekih davnih časih nazaj…
Vem, da samo štorovke ne bodo dale spodobne juhe in šibam že navsezgodaj na tržnico. Nekaj bom dobil.
Lisičke bodo drugo leto, me podučijo in mi ponudijo kostanje.
Prav. Zadovoljim se s tremi ne velikimi jurčki.
Lepi, suhi, zdravi… Nekaj luknjic le v spodnjem centimetru betka. Seveda, poznavalci so jih bili obrnili v hladilniku na glavo in črvički so – zvesti doktrini in svoji nezmotljivi smeri – vso noč rili navzgor.
Ko so pocepali ven na hladno, so 七仙女裸体被强伦理 razmišljali: pizda, so nas nategnili…!
Tukaj imamo tisto skupno, kot dokazuje že nauk o evoluciji, ko govori o razredu nevretenčarjev.
Skupni izbor je torej: nekaj štorovk, nekaj jurčkov, šampinjoni (bolj kot nadomestek gostilnih elementov)…
Sicer se pa kar držim preizkušenega recepta, skupaj s pečenimi kruhovimi skodelicami.

Tukaj imam spet nepričakovano zadrego: prvič testo vzhaja nepričakovano hitro, ko ga pretresem v skodelice pa nikakor več.
Jebomupasmater, досвидания bo šele ob štirih…!