Oči lačne

Bil je čas, ko so požrešni mesožerci ocenjevali kvaliteto slovenskih gostiln samo po tem, koliko njihovi dunajski zrezki visijo preko krožnika.
Visel je toliko, kolikor so ga uspeli prebutati in stanjšati. Mesa zato ni bilo prav nič več…!
“Poznavalci” so znali našteti vse dobro ocenjene gostilne po vseh regijah, kjer so se gibali.
Sam s tem nisem imel problema. Mati me je že zgodaj poučila: naroči si naravni zrezek, potem vsaj vidiš, kaj ti bodo pripravili.

This entry was posted in Atijeva kuhna. Bookmark the permalink.

Komentiraj