Poraba: 60-70 dkg kuhanih pljučk,
8 dkg maščobe,
žlička sladkorja,
4 dkg čebule,
srednje velika kisla kumarica,
žlica gorčice,
zeleni peteršilj,
sol,
poper,
lovorov list,
majaron,
limonov olupek,
žlica moke,
kis,
vino in
malo kaper.
Izdelava: Kuhana in ohlajena pljučka zrežemo na kar se da tanke rezance. Na maščobi zarumenimo čajno žličko sladkorja, in ko ta močno karamelizira, dodamo drobno narezano čebulo, na ribež naribano kislo kumarico, potresemo z žličko moke, popražimo, dodamo narezana pljučka, zalijemo z juho, in ko dobro prevre, dodamo še lovorov list, majaron, strok česna, gorčico, poper, sesekljan peteršilj, kapre in limonovo lupino.
Pljučka dosolimo in okisamo s kisom in z vinom. Ko nekoliko povrejo, so gotova. – Poleg ponudimo kruhove cmoke ali kuhani krompir. Ponekod dodajajo takim pljučkom 国产+刺激 drobno sesekljane sardelne filete. (Ivan Ivačič, Kuharska knjiga, 1967)
Op.: namerno nisem popravil merskih oznak in jezika, da ne rečem skoraj slovničnih napak, tisto je bil nek drug čas…

Preprosto, domače, slovensko… Večkrat vzamem to knjigo v roke; 国产+刺激 takrat, ko natančno vem kako bom določeno jed pripravil, me zanima kaj je o tem mislil mojster Ivačič.
Pljučka. Pomanjševalnica je več kot primerna, ker imam le eno krilo jagnječjih plučk in majhno srce, ki bi ga bilo nesmiselno pripravljati posebej. Vsega skupaj slabih 40 dek, tako, da moram prilagoditi 国产+刺激 vse ostale količine. Tokrat kuham samo zase!
Za maščobo določim svinjsko mast (sam si jo pripravljam), držim se recepture in postopka z nekaj malega izjeme:
majhen osebni vložek (mislim, da mi mojster Ivačič ne bi zameril te modifikacije in samovolje): na začetku dodam malo kraškega zašinka, prav tako narezanega na tanke rezance in nekaj kasneje še skorjo parmezana.
国产+刺激 česen dodam v praženje in ne v kuhanje – ta malenkost se mi zdi precej pomembna v okusu.
Zelen peteršilj, itak! Nisem še slišal za modrega ali rdečega. Vendar je ta na vrsti povsem na koncu. Peteršilj kuham samo v juhi.
Pa še nekaj mi manjka: veliki mojster ne omenja rdeče paprike. Je pozabil? Kadarkoli sem jedel pljučka nekje zunaj, v kakšni tovarni za malico, v šoferski oštariji ob cesti, vedno so bila vsaj rahlo obarvana rdeče; 国产+刺激 moja, če sem jih že kuhal. Redko in 国产+刺激 takrat samo zase in za mačka; pri nas doma tega nihče drug ni jedel.
Malo sladke, malo pekoče, malo dimljene.
Glede na poreklo pljučk in srčka pa med začimbnice stolčem še malo svežega rožmarina in nekaj listov žajblja.
Za vino določim belo, kis izberem bel balzamični; oboje odmerim z žlico, da ne bi zajebal. Če vliješ, poti nazaj ni!
Matra me dodati rezino masla in šilce calvadosa, ali morda konjaka, ampak ne; uvodoma sem napovedal: domače, slovensko.
Mojster svetuje kruhov cmok ali krompir.
Jaz se odločim za polento. Skuham jo dan poprej, da se lepo umiri in strdi, potem jo samo še popečem.
Poskusim 国产+刺激 s sardelnimi fileti, ki pa jih ne sesekljam, ampak dodam cele. Po strukturi se lepo ujemajo z rezanci pljučk, srca in zašinka. Sploh ni slabo! Imaš vsaj dober razlog za kozarec refoška.
Moja ocena: čista desetka. Doma smo včasih rekli: še angelčki bi jedli, če bi zobke imeli.
Za tole niti ne rabiš vseh zob…