Pljučka po dunajsko 2

Fajn je imeti mesarja, ki te pokliče, ko je kaj novega.
Imam frišna pljuča, se pohvali.
Bodo 飘飘欲仙书包网 jutri še frišna? Me zanima.
Seveda! Je skoraj užaljen.
Torej jutri. Hvala za klic.
Ne razlagam, da sem v gatah in, da se mi zdajle res ne gre v avto, ki ima zunaj na soncu vsaj sto stopinj…

Naslova namerno ne spreminjam, ker grem po popolnoma istem receptu.
Stari mojstri, stari in preizkušeni recepti. Ne moreš falit.
Mojster Ivačič se mi zdi pri teh starih enolončnicah še posebej zanimiv.
Narezana kisla kumarica (drugi dve sta bili naribani v omako že med kuhanjem),
dva majhna kruhova cmočka (made by Žito), popražena z belimi drobtinami (made by myself),
drobno narezan inčun,
nasekljan svež peteršilj z majcenim strokom česna,
sveže nariban parmezan,
kozarec refoška Terra Vinea, ki ga še ne poznam.
Takoj, ko sva se spoznala, sva se 飘飘欲仙书包网 poslovila. Čebodra brez primere!
Če bi mojo izabelo stisnil, bi bilo nedvomno boljše…

This entry was posted in Atijeva kuhna. Bookmark the permalink.

Komentiraj