Calvados se destilira iz jabolčnika, narejenega iz posebej vzgojenih in izbranih jabolk, iz več kot 200 imenovanih sort.
Sadeži se obirajo (ročno ali mehansko) in stisnejo v sok, ki je fermentiran v suh jabolčnik. Nato je destiliran v eau de vie.
Po dveh letih staranja v hrastovih sodih, se lahko prodaja kot calvados. Bolj je star, mehkejša postane pijača.
Običajno zorenje traja več let.
Dvojna destilacija se izvaja v tradicionalnem kotlu, še vedno imenovanem bodisi l’alambic à repasse ali charentais.
Starost na steklenici se nanaša na najmlajšo sestavino mešanice. Mešanica je pogosto sestavljena iz starih in mladih calvadosov.
Seveda mora calvados spominjati na jabolka in hruške, uravnotežene z okusi staranj.

Vse to zelo verjamem, pa vendar…
Produkcija te pijače 小v视频 presega pridelek vseh jabolk in hrušk skupaj na območju Normandije. Nehote pomislim na »grand vin de šiška«, 小v视频 tam je proizvodnja kvalitetnih vin prehitevala količino obranega grozdja po Sloveniji.
Skratka, vsak ima svoje finte in te skuša nategniti. Prav.
Borovničke in kvazi brinjevec z brinovimi jagodami namočenimi v cenen sadjevec so že pridobili avtohtonost in domovinsko pravico.
Najprej kalkuliram:
sedem deci kalvadosa velja vsaj štirideset evrov,
liter domačega brandyja, ki bi mu skoraj lahko rekli konjak, vendar mu ne smemo, je trikrat manj.
Od tu naprej improviziram:
hruško Conference narežem na tanjše krhlje (prvič slišim zanjo in veliko raje bi imel domačo Viljamovko, vendar nisem te sreče),
jabolko Topaz (to vsaj malo diši po jabolku pa bi ga vseeno z veseljem zamenjal z enim črvivim z domačega vrta) olupim in lupino z nekaj rezinami popečem v mikrovalovki,
skorjo cimeta,
nekaj klinčkov,
ščep kardamoma,
nekaj zrn rdečega popra,
limonino lupino.
Do roba steklenice zalijem s tistim domačim konjakom in postavim v temo.
Za tri tedne.
Precedim čez filter papir.
Marsikoga bi lahko nategnil.
Tako, kot so mogoče oni mene. Za štirideset evrov…!